Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Spodabujanje varčevanja za starost z ugodnejšo davčno obravnavo, krepitev drugega in tretjega stebra

Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je varčevanje sredstev na osebnih računih zavarovancev, ki jih bodo ob upokojitvi koristili v obliki dodatne pokojnine (mesečne rente). Dodatno pokojninsko zavarovanje je spodbujeno z davčno olajšavo, kar predstavlja ključno prednost pred ostalimi oblikami varčevanja. Pri individualnem zavarovanju lahko vplačana sredstva do določene višine zavarovanci koristijo kot olajšavo pri dohodnini (si s tem znižujejo plačano dohodnino), pri kolektivnem zavarovanju si davčno breme zniža delodajalec. Izplačevanje dodatne pokojnine je obdavčeno z dohodnino (ta je odvisna tudi od višini pokojnine po I. stebru).

Dodatno pokojninsko zavarovanje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po aktualnih podatkih je zavarovancev, ki so vključeni v dodatno zavarovanje okoli 550.000 (nekateri so v 2 shemah, če so zamenjali delodajalca), skupaj pa imajo zdaj privarčevanih 2 mrd EUR, kar predstavlja 5 % BDP-ja. To pomeni 3.600 EUR na povprečnega posameznika, kar ni veliko glede na povp. starost zaposlenega v Sloveniji (nekaj nad 40 let).

Ključna težava pri aktualni ureditvi te zakonodaje je sledeča: za vse vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko pri individualnih zavarovanjih uveljavlja posebna davčna olajšava, ki neposredno znižuje dohodninsko osnovo. Najvišji znesek, ki je predmet davčne olajšave znaša 5,844 % bruto plače, vendar na letni ravni ne več kot 2.819,09 EUR in ne več kot 24 % obveznih prispevkov.

Nekatere države, kot denimo sosednja Hrvaška pozna rešitev, da država vplača 13. premijo z namenom, da spodbuja to obliko varčevanja. Ta sistem imajo še v Makedoniji in Bolgariji, vendar so ti sistemi (preko pokojninskih skladov) namenjeni tudi nakupom domačih državnih obveznic, kar na dolgi rok ni najboljše za zavarovance.

Predlog GZS:
Namesto dveh omejitev bi se uvedla ena, in sicer dvig iz 2819,09 na 5.000 eur za vse skupine zavarovancev.

Zagotoviti enostavnejši in transparentnejši vpogled v sistem in hkrati razumevanje spodbude države . Povečanje razumljivosti sistema ali njegove privlačnosti z vidika spodbud mora biti bolj promovirano s pomočjo države.

Možnost uvedbe »opt-out« klavzule, ki bi pomenila, da bi vsak novo nastali delodajalec (pravna ali fiz. oseba) pri vsakem zaposlenem moral vplačevati del vplačil v 2. steber, razen, če se ne bi z določenim aktom odločil drugače. V tem primeru ne dajemo zakonske obveze temveč spodbujamo pokojninsko varčevanje, hkrati pa ne omejujemo zaposlovanja pri delodajalcih, ki si morda tega ne morejo privoščiti.

OBRAZLOŽITEV:
Spremembe bi omogočile večjo iniciativo zaposlenim za varčevanje v II. stebru; manj bi se varčevalo v depozitih (to je z vidika visoke likvidnost nepomembno; poleg tega imajo gospodinjstva na bankah 15 mrd EUR depozitov in ti niso nek pomemben substitut za pokojninsko zavarovanje), morda tudi nekoliko manj v nepremičninah (ki je za Slovence naložbeni razred). Znižali bi se tekoči prilivi od dohodnine (pri zavarovancih, ki bi povečali vplačevanje). Prihodnja dohodnina pa bi se povečala, ker bi se ti zaposleni tudi upokojili ter bi bil del rente (odvisno od posameznika) lahko obdavčen. Na dolgi rok bi bilo manjša potreba po socialnih transferjih upokojencem; njihov standard življenja bi bil višji.

Fotogalerija