Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Aktivna politika priseljevanja, ki bo poleg tujih delavcev privabljala domov tudi Slovence po svetu

V okviru vedno večjih potreb slovenskega gospodarstva po tuji delovni sili in ob demografskih trendih postajajo migracije dejstvo in se bodo po podatkih OECD še povečevale.Pomanjkanje domače delovne sile kreira na drugi strani povečano povpraševanje po tuji delovni sili. V Sloveniji še vedno prednjačijo zaposlitve tujcev iz držav območja bivše Jugoslavije. V ta namen je sklenjen sporazum o zaposlovanju z BiH, ki je bil v letu 2017 modificiran in omogoča lažje zaposlovanje bosanskih delavcev. Podoben je tudi sporazum s Srbijo, ki pa še ni ratificiran.

Na pobudo GZS se je slovenska politika odločila, da ne bo več podaljšala omejitev zaposlovanja hrvaških državljanov, kar pomeni, da bo s 1.7.2018 veljal prost pretok delovne sile med Slovenijo in Hrvaško, s tem pa bodo odpadli tudi postopki pridobivanja dovoljenj za zaposlovanje hrvaških državljanov, ki jih izvaja Zavod RS za zaposlovanje.

S 1.7.2018 bo vzpostavljen tudi register podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki ga bo vodil Slovenski podjetniški sklad. V register se bodo lahko vpisala podjetja z nadpovprečno stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega, kar jim bo med drugim pomagalo tudi, da bodo postopki pred ZRSZ stekli hitreje, saj določenih pogojev po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ne bo več potrebno preverjati.

Veliko oviro vlagateljem še vedno predstavljajo razdrobljeni postopki za posamezne vrste oziroma glede na državljanstvo tujca, saj se postopki vodijo pri upravnih enotah, za zaposlovanje delavcev iz BIH (po ratifikaciji tudi iz Srbije), Hrvaške, sezonske delavce pa se vloge za delovna dovoljenja (ki štejejo kot soglasje k enotnemu) vodijo na Zavodu.

Dodatna ovira pa so razdrobljeni in neenotni postopki in prakse, ki rezultirajo v postopkih, ki krepko presegajo z zakonom določene roke. Delodajalci izpostavljajo težave v teh postopkih, predvsem pomanjkljive informacije o stanju vlog, različnih zahtevah glede zahtevane dokumentacije, overitev ipd.

Predlagamo, da se oblikuje v sodelovanju s ključnimi deležniki iz gospodarstva nova strategije ekonomskih migracij.

Za večjo integracijo predlagamo spodbude za učenje slovenskega jezika na delovnem mestu za tuje delavce.

Hkrati je treba povečati informiranje in ozaveščanje lokalnih skupnosti o odpravljanju stereotipov o tujcih ter oblikovanje stanovanjske politike za tujce in aktivacija stanovanj v lasti RS, ki jih je možno z z ugodno najmeniško politiko nameniti tudi tujcem preko upravljanja nepremičninskih skladov.

Racionalizacija postopkov po sporazumu z BiH in tudi s Srbijo po njegovi ratifikaciji – vlagatelji, ki imajo že izbranega kandidata, lahko vlogo za dovoljenje po sporazumu vložijo že ob oddaji obrazca o prostem delovnem mestu

Predlagamo oblikovanje enotna informacijska podpora za vse vrste vlog (za enotna dovoljenja in ostala dovoljenja po sporazumih), npr preko sistema e VEM, ki bi povezala cel sistem in uporabniku in pristojnim organom olajšala postopek, omogočala sledljivost stanja vlog.

Olajšati je treba zakonske pogoje za združitev družine (odpraviti anomalije, ki onemogočajo, da v primeru zaposlitve obeh staršev pri delodajalcih v Sloveniji, otroci do 6. leta ne morejo priti v Slovenijo dokler ne preteče 12 mesecev),  hkrati pa omogočiti integracijo družine v slovensko okolje in s tem izboljšati pogoje za ostajanje v Sloveniji in uporabo Slovenije kot odskočne deske za druge države EU.

 

 

Fotogalerija