Stališča in komentarji


Za jeklarne še hujši vladni elektrošok kot za papirno industrijo

Energetsko intenzivna podjetja so izjemno ogorčena nad četrtrkovim sklepom vlade o dvigu prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. V Acroniju bo na primer dvig prispevka kar 392-odstoten. Na območju nekdanje Železarne Jesenice, kjer Acroni pomeni 85- do 90-odstotnega porabnika električne energije, bodo tako za plačilo omenjenega prispevka po novem porabili več kot dva milijona evrov oziroma štirikrat več kot doslej. Podobno je v podjetju Štore Steel, kjer bodo po novem morali plačati dober milijon evrov več tega prispevka. 

Kot smo poročali že v petek, je vlada na seji v četrtek, 4.1.2013, z enim samim dekretom denimo Palomi naložila več kot 372.000 evrov večji letni strošek za elektriko (v letu 2012 so plačali 172.000 evrov tega prispevka, za 2013 bo slednji znašal 544.552 €), za celotno papirniško panogo pa to pomeni dodatno kar za 2,34 milijona evrov višji strošek.

Na GZS smo zgroženi nad takšno vladno politiko elektrošoka. Vlada je namreč dvignila prispevek za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije v povprečju kar za 316,6 odstotka oziroma za visoko napetostni odjem celo za 392 odstotka! 

V petek smo zato Vlado pozvali, da naj svojo odločitev revidira. Dodatno smo apelirali na ministrstvo za finance, da naj ne uresniči napovedanega dviga trošarin na energente za nadaljnjih 50 odstotkov, ki bi samo papirniški industriji povzročil dodaten milijon evrov letnega stroška (več v stališču). Skupaj torej samo tej panogi letos grozi 3,3 milijona evrov dodatnih stroškov, ki ji jih je naložila vlada. To je več kot je znašala skupna izguba panoge v letu 2011. 

Najbrž ob takšnih podatkih ni odveč poudarjati, da vlada nosi velik del odgovornosti za pričakovani razvojni zastoj številnih podjetij, za zmanjšanje njihovega izvoza, za morebitno odločitev lastnikov, da začnejo proizvodnjo seliti v tujino ali raje razvijati sestrska podjetja v tujini in posledično tudi za manj delovnih mest v Sloveniji. Današnje ogorčenje nekaterih podjetij, ki so zaznala naš apel, je ogromno.

Z ministrstva za finance so nam sicer v petek zvečer sporočili, da so apel GZS posredovali direktoratu za davke. Zato sedaj čakamo na strokovni odgovor in odločitev.

Fotogalerija