Na GZS vsak dan prihajajo novi podatki o enormnih stroških, ki jih bo vladni dvig prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije povzročil izjemno ogorčenim podjetjem.
Najnovejši so iz kemijske industrije. Deset velikih podjetij iz te panoge, ki pomenijo po številu zaposlenih okoli 38 odstotkov, po prihodkih pa 48 odstotkov celotne panoge, ocenjuje, da bodo samo zaradi dviga omenjenega prispevka imeli okoli 2,8 milijona evrov dodatnih stroškov. Eno od teh podjetij poroča, da jim bo povečanje prispevka odneslo kar tretjino načrtovanega dobička, kar je po njihovih trditvah povsem nesprejemljivo.
Jeklarske družbe je dvig omenjenega prispevka še bolj prizadel. Ob recesiji, ki nikakor ne pojenja in ki je v poslovanju Metala Ravne že pustila močan pečat, jih je zdaj dodatno presenetilo še višanje prispevka, kar drastično vpliva na njihovo konkurenčnost. Na letni ravni bodo izgubili 700.000 evrov. »Glede na to, da se v letu 2013 pričakuje nadaljevanje recesije, tako drastično povišanje stroškov poslabšuje že tako slabo stanje. Tega si ne moremo privoščiti,« pravi glavni direktor Andrej Gradišnik.
GZS je včeraj o posledicah drastičnega, do 392-odstotnega dviga omenjenega prispevka vnovič opozorila še ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, že v petek pa tudi ministrstvo za finance. Obenem smo v petek pozvali vlado, naj revidira svojo odločitev. Dodatno smo apelirali na ministrstvo za finance, da naj ne uresniči napovedanega dviga trošarin na energente za nadaljnjih 50 odstotkov, ki bi samo papirniški industriji povzročil še dodaten milijon evrov letnega stroška (več v stališču). Žal do danes še nismo prejeli pozitivnega odgovora.
Zato vnovič objavljamo pričakovane enormne dodatne stroške podjetij in panog, ki so nam posredovala podatke:
Acroni (z območjem nekdanje Železarne Jesenice)
Metal Ravne
Skupaj tri jeklarske družbe
Papirnica Vevče
Najbrž ob takšnih podatkih ni odveč poudarjati, da vlada nosi velik del odgovornosti za pričakovani razvojni zastoj številnih podjetij, za zmanjšanje njihovega izvoza, za morebitno odločitev lastnikov, da začnejo proizvodnjo seliti v tujino ali raje razvijati sestrska podjetja v tujini in posledično tudi za manj delovnih mest v Sloveniji.