Stališča in komentarji


Delovni dan 2. januarja kot prispevek k večji produktivnosti

V Sloveniji je letno v povprečju 260 delovnih dni. Ob upoštevanju dopustov, praznikov in bolniškega staleža posamezen delavcev dela povprečno 210 dni na leto. Odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost (DV) in s tem na produktivnost, izraženo kot DV na zaposlenega.

Na GZS ocenjujemo, da bo tega učinka na DV z za 0,5% daljšim efektivnim delovnim časom za blizu 35 mio evrov, kolikor se stroški za plačan praznik znižajo.

Vpliv dodatnega delovnega dne na produktivnost je toliko pomembnejši, saj v Sloveniji dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za evropskim povprečjem za ca. 40 %, medtem ko smo po nekaj več kot 65% deležu stroškov dela v dodani vrednosti na samem evropskem povprečju.

Ob tem, da se gospodarstvo nahaja v resnih kriznih razmerah, v katerih se sooča s finančnimi težavami, likvidnostnim krčem, grozečo insolventnostjo velikega števila podjetij, ko primanjkuje naročil in se število zaposlenih v zasebnem sektorju posledično še naprej zmanjšuje, številna podjetja, zlasti tista, čigar proizvodnja je podvržena sezonskim nihanjem, v zimskem času uvajajo kolektivne dopuste. Tak primer je tudi avtomobilska industrija. Tako v Revozu po skoraj mesecu dni kolektivnega dopusta načrtujejo ponovni zagon serijske proizvodnje 14. januarja. Razlog, ki so ga navedli za ukrep, je 20% znižanje naročil v preteklem letu.

Koriščenje dopusta na 2. januar, tako če gre za kolektivno koriščenje, kot če se je delavec za to sam odločil, je za podjetje stroškovno ugodneje kot finančno kritje prazničnega dne, saj delavec tako koristi svoj letni dopust.

Statistika Eurostat s konca decembra prikazuje, da v Sloveniji po povprečnem številu delovnih ur na teden (2. kvartal 2012: 39,6 ur/teden) zaostajamo za povprečjem EU27 (40,2 ur/teden). Za primerjavo je bil za to obdobje podatek npr. za Islandijo 42,5 ur/teden, Luksemburg 41,5 ur/teden in za Nemčijo 41 ur/teden. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da je v Sloveniji odmor za malico vštet v delovni čas, kar za večino evropskih držav ne velja. Zato je tudi podatek o zakonsko določenem polnem delovnem času 40 ur na teden v Sloveniji v mednarodni primerjavi zavajajoč.

Fotogalerija