Stališča in komentarji


Kaj je dobrega in kaj pogrešamo v koalicijski pogodbi

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob nastopu nove koalicije ugotavlja, da vsebina koalicijske pogodbe na številnih področjih obeta, na nekaterih pa tudi ne. Poudarjamo, da sta za Slovenijo ključna nadaljevanje sanacije javnih financ in hkrati nov razvojni zagon. Posebno pozornost je nujno hitro posvetiti kapitalskemu krču podjetij, sanaciji bank, omejitvi javne porabe, novim strateškim investicijam in podpori izvozu.

Predvsem pozivamo novo vladno koalicijo, naj ne obremenjuje dodatno gospodarstva, saj že zdaj nosi preveliko breme, da bi še lahko zagotavljali, kaj šele nujno izboljšali konkurenčnost Slovenije na mednarodnih trgih. Podjetja je treba razbremeniti, da bomo dosegli skupni cilji, to pa je čim več novih delovnih mest. Od decembra 2008 do decembra 2012 smo namreč v zasebnem sektorju izgubili kar 81.754 delovnih mest,v ožjem javnem sektorju države pa se je v teh kriznih letih število delovnih mest celo povečalo za 7.397!

Več stališč GZS v podrobnostih po poglavjih iz naše Agende 46+, torej iz naših predlogov kratkoročnih ukrepov za izhod Slovenije iz krize:

Pravna država

-Nujne so urgentne spremembe insolvenčne zakonodaje, ki je že pripravljena.

-Pozdravljamo zavezo k učinkovitemu pregonu gospodarskega kriminala in korupcije, pričakujemo pa, da bodo zavezi sledila tudi dejanja.

-Zelo pomembno je spodbujanje alternativnega reševanja sporov, saj je dolgotrajno reševanje gospodarskih sporov ena od največjih ran slovenskega gospodarstva.

-Dobrodošla je zaveza za ukrepe, ki bodo izboljšali organizacijsko učinkovitost sodišč.

Boljše poslovno okolje

-Pri sanaciji bank pričakujemo odpravo pomanjkljivosti, na katere so opozarjali Evropska centralna banka, Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in domači strokovnjaki, in to zelo hitro.

-Opozarjamo, da mora vlada izrazito pozornost posvetiti tudi odpravi kapitalskega krča v podjetjih. Številna slovenska podjetja so prezadolžena, zato kljub pozitivnemu denarnemu toku obstoji velika nevarnost, da bodo na mednarodnih trgih kmalu postala nekonkurenčna, saj težko pridobivajo sveže vire kapitala za razvoj.

-Pričakujemo uveljavitev pravkar sprejete delovno pravne zakonodaje in tudi njene popravke v smeri razbremenitve gospodarstva.

-Poudarjamo, da mora biti davek na dodano vrednost resnično izjemno skrajni ukrep tudi dejansko, ne le na papirju. Zato GZS pričakuje omejevanje trošenja države, ne dviga DDV, zlasti ne v zelo kratkem času.

-Dobrodošle so olajšave za nova delovna mesta in prve zaposlitve. Opozarjamo pa, da je olajšav že zdaj kar nekaj, vendar ne dajejo pravih učinkov. Potrebujemo bolj domiselne rešitve, da bi res povečali število novih zaposlitev.

-Gospodarstvo pogreša uvedbo socialne kapice oziroma omejevanje plačevanja prispevkov navzgor.

-Delodajalci ne pristajajo na nove finančne obremenitve zaradi oblikovanja odpravninskega sklada in sklada za začasno nezaposlene, razen če bo država dala zagonska sredstva, za katera pa vemo, da jih bo v proračunu težko našla.

-Na področju okolja pogrešamo zavezo k celoviti ureditvi okoljskih prispevkov, dajatev in trošarinah, ki so ta hip nepregledne.

-GZS pozdravlja napovedane ukrepe proti sivi ekonomiji.

-Opozarjamo, da na področju zdravstva nikakor ne smemo obremeniti gospodarstva s predvideno širitvijo prispevnih osnov, razen v primeru uvedbe socialne kapice, ker bi le tako lahko razbremenili podjetja. Sicer jih bomo obremenili.

-Finančna stabilnost zdravstvene blagajne zahteva tudi prevetritev košarice pravic, ki je določena v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

-Opozarjamo, da vzpostavitev mreže javne zdravstvene službe pomeni tudi racionalizacijo števila izvajalcev in njihovo boljšo organizacijo.

Nov razvojni zagon

-Med najbolj ključne prioritete sodi hiter začetek investicijskih projektov z odpravo administrativnih ovir. Nova vlada se bo nujno morala dokazati pri odpravi birokratskih ovir pri umeščanju objektov v prostor. Veselijo nas konkretni časovni roki za podpis koncesijskih pogodb in idejne zasnove za hidroelektrarne na srednji Savi ter odpravo tako imenovanega elektrošoka (spremembe sistema podpor za obnovljive vire energije).

-Vlado pozivamo, da res temeljito spremeni energetsko politiko v praksi, sicer ne bodo dosegli predvidenih zavez glede deležev obnovljivih virov energije v letu 2020.

-Na finančnem področju je z razvojnega zornega kota izjemnegapomena, kako bomo upravljali državna podjetja in kupnino od prodanih podjetij, ne pa koliko podjetij bomo privatizirali. Ključna sta depolitizacija oz. umik politike iz upravljanja ter jasna in stabilna strategija države o upravljanju državnih podjetij in kupnine, ki mora obvezno biti namenjena razvoju in ustvarjanju nove dodane vrednosti, ne pa trošenju. Drži pa, da je treba povrniti zaupanje tujih investitorjev, zato je dobrodošla prodaja enega ali več državnih podjetij, seveda če je ekonomsko smotrna in smiselna. Še bolje bi bilo, če bi vlada privabila investitorja, ki bi se odločil, da v Slovenji postavi na noge novo tovarno ali podjetje. Slovenski državni holding naj ohrani centralizirano upravljanje, nujno pa je zagotoviti transparentnost te ustanove in njeno jasno strategijo, kako bo upravljala z državnim premoženjem.

-Pozdravljamo revizijo združitve tako različnih področij v Spirit, kot sta turizem in tehnološka politika.

Odločna podpora izvozu

-Na gospodarskem področju pozdravljamo shemo pomoči in spodbudo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij ter izvoza nasploh. Opozarjamo pa, da je nujno in ključno spodbujanje internacionalizacijeperspektivnih razvojnih programov, ne pa vrste podjetij.

-Nujno in urgentno potrebujemo odpravo težav tujih poslovnih partnerjev pri pridobitvi vizumov.

-Nujno potrebujemo močnejšo gospodarsko diplomacijo in podporo demonstracijskim projektom kot referenčnim za osnovo za poznejši prodor naših podjetij na tuje trge.

Fotogalerija