Stališča in komentarji


GZS o ključnih gospodarskih vprašanjih ob nastopu nove vlade


Izjave z novinarske konference, GZS, 21.3.2013

Težave, na katere mora biti vlada zelo pozorna

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob nastopu nove vlade poudarja, da želi maksimalno pomagati pri oblikovanju ukrepov za izhod Slovenije iz krize. Nova vlada je nastopila v razmerah, ko nima veliko časa, niti 100 dni miru ne. Danes je za ocenjevanje kogarkoli prezgodaj, dejstvo pa je, da se bodo novi ministri morali izjemno hitro dokazati.

Ob nastopu nove vlade GZS podaja naslednja mnenja do aktualnih gospodarskih tematik v državi:

Zdravstvo in socialna kapica. Za finančno stabilnost zdravstvene blagajne je nujno izvesti več ukrepov na odhodkovni strani. Finančna stabilnost zdravstvene blagajne med drugim zahteva prevetritev košarice pravic, ki je določena v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, odprtje kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost, boljšo organizacijo dela pri izvajalcih ... Podpiramo enakomernejšo obremenitev s prispevki vseh kategorij zavarovancev, zato je predvidena širitev prispevnih osnov, ki pomeni dodatno obremenitev delodajalcev, nesprejemljiva, če ob tem hkrati ne uvedemo socialne kapice, torej limitiranja prispevkov navzgor. Vzpostavitev mreže javne zdravstvene zahteva racionalizacijo števila izvajalcev in njihovo boljšo organizacijo in porabo javnih sredstev.

Trg dela. Reforma trga dela je okrepila prožnost delovnih razmerij in zmanjšala administrativna bremena delodajalcev. Vendar je to le prvi korak, saj te spremembe same po sebi ne bodo dovolj za večje zaposlovanje in odpiranje delovnih mest, kar naj bi bil ključni cilj reforme. Slediti bodo morali novi ukrepi za zagon gospodarstva, tudi na področju trga dela. Z doseženim še zdaleč nismo zadovoljni in pričakujemo, da se v bližnji prihodnosti s socialnimi partnerji in vlado ponovno usedemo za pogajalsko mizo. Odprtih je ostalo kar precej vprašanj, kot npr. nadomestila za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačani odmor med delom in še marsikaj drugega. Ob tem se je treba lotiti nove ureditve študentskega dela in dela na črno. Zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala tako posameznike kakor tudi gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje.

Podjetništvo. GZS opozarja na naslednje težave pri podpori podjetništvu, ki jih je nujno in ažurno treba reševati:

-dostopnost do virov financiranja je za mikro in mala podjetja (MMP) vse težja premostljiva ovira, cena denarja se dviga, močno se zaostrujejo pogoji zavarovanja kreditov,

-delež MMP na tujih trgih je premajhen, manjka učinkovito organizirano podporno okolje, kakršno je v predlogu programa »Go International Slovenia«, prilagojeno MMP,

-siva ekonomija in delo na črno sta nelojalna konkurenca podjetjem, ki spoštujejo veljavno zakonodajo,

-administrativne ovire, ki za MMP pomenijo velik strošek ali celo nepremostljivo oviro za začetek poslovanja in razvoj podjetja, se ne odpravljajo,

-finančna stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je ogrožena zaradi nedelovanja pravne države in slabih poslovnih praks med podjetji.

Slaba banka. Nova vlada mora s sanacijo bančnega sistema ukrepati hitro, seveda upoštevaje kritike Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada ter domače strokovne javnosti. Zagotoviti je treba transparentno in strokovno upravljanje terjatev bank, hkrati pa tudi aktivno upravljanje podjetij, ki so nosilci slabih kreditov.  

Prezadolženost podjetij. GZS podpira Banko Slovenije pri iskanju najboljših rešitev za odpravo prezadolženosti tistih slovenskih podjetij, ki imajo perspektivne razvojne programe, zaradi preteklosti, finančnih razmer v podjetjih in državi pa izgubljajo svojo konkurenčnost na trgu, ker nimajo dostopa do finančnih razvojnih virov. GZS poziva državne organe, da v tistih primerih, ko obstajajo za prezadolženost na robu insolventnosti tudi drugi razlogi, na primer sumi zlorab, sprožijo in izvedejo hitre postopke, kot jih poznajo v delujočih pravnih državah. Za poslovno in finančno prestrukturiranje teh podjetij pa je več kot očitno, da večina potrebuje tudi lastniško prestrukturiranje. Nujno je, da k temu pripomore tudi spremenjen insolvenčni zakon, ki mora povečati odgovornost lastnikov in managementa, da insolvenčne postopke sprožijo pravočasno, in da se že v fazi grozečega stečaja lastniki umaknejo iz upravljanja in to prepustijo ekonomskim lastnikom, de jure, ne le de facto. To je pogoj za to, da se podjetja razdolžijo, ohranijo zdravi programi in delovna mesta. Nikakor pa tako ne smemo zdraviti klinično mrtvih podjetij, ki nimajo perspektivnih programov.

Razvoj in rast gospodarstva. Vlada mora pospešiti pripravo Strategije razvoja Slovenije in pripravo Operativnih programov za finančno perspektivo 2014-2020. Pogoj za pripravo jasnih smeri razvoja  in prioritet, ki naj bi sledile ciljem krepitve globalne konkurenčnosti gospodarstva, ki je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev nove perspektive , pa je Strategija pametne specializacije. Gre za prepoznavanje tustih področij, ki predstavljajo inovacijski potencial države. Temeljijo na sposobnostih vodilne industrije, tehnoloških kompetencah in znanju ter obstoječi razvojni infrastrukturi. To je osnova za usmerjena vlaganja v razvoj znanja, raziskav in inovacij za obstoječe in razvoj novih dejavnosti z visoko DV, s katerimi smo se sposobni odzivati na globalne razvojne trende in družbene izzive. Zahteva pa ta dokument konsenz vseh deležnikov, zato tudi ustrezno komunikacijo za njegovo pripravo. Za izvedbo razvojnih in investicijskih projektov mora pristopiti k izvajanju Slovenske industrijske politike zlasti v delu priprave akcijskega načrta za krepitev izvozne konkurenčnosti posameznih sektorjev in njihovih povezav, tudi načrta za tuje investitorje, ki jih je nujno treba privabiti v Slovenijo. Ne le kot kupce državnih podjetij, temveč tudi kot investitorje v druge, tudi nove obrate in podjetja. Za krepitev izvoza je nujno zagotoviti koordinacijo podpornega okolja in denar za učinkovitejši nastop slovenskih družb na tujih trgih. Okrepiti oziroma močneje aktivirati je potrebno slovensko ekonomsko diplomacijo.

Slovenski državni holding in prodaja državnega premoženja. Država se je v Sloveniji pokazala kot slab gospodar. Največjo odgovornost za to nosi slovenska politika, ki je politično, ne gospodarno,  delovala v povezavi s skupinami elit v drugih podsistemih države. GZS zagovarja profesionalno in transparentno in trajnostno upravljanje državne srebrnine, dokler je v državni lasti. Zagovarja pa tudi privatizacijo, ki mora biti pripravljena kar se da hitro, na podlagi jasne gospodarske strategije in izračuna narodno gospodarskih učinkov na gospodarstvo in javne finance. Prodaja mora biti transparentna, iztržiti je treba čim boljšo ceno in kupnino nameniti za nov razvojni zagon. S tem bomo dobili nova delovna mesta in zaupanje tujih investitorjev. Številna podjetja v tuji lasti in mešani lasti, ki imajo že zdaj pomemben prispevek v slovenskem gospodarstvu, dokazujejo, da je tuje lastništvo ob znanju in kompetencah podjetij lahko primer za učinkovito, tudi družbeno odgovorno upravljanje podjetij.

DDV in druge dajatve. GZS poziva novo vlado, da je zvišanje DDV res skrajni ukrep za javno finančno konsolidacijo. Še naprej je treba pametno omejevati javno potrošnjo. Zvišanje DDV je sicer za GZS sprejemljiv kot nediskriminatoren, uravnotežen ukrep, kot skrajni ukrep, in to začasno pri višji stopnji DDV. Opozarjamo pa, da bo v primeru, ko bo trgovina to prenesla na dobavitelje, spet prizadela industrijo, ki nujno potrebuje zagon, ne pa novih davčnih bremen. Gospodarstvo je nujno razbremeniti številnih bremen, posebej visokih trošarin, pri širitvi osnov za plačilo prispevkov PSV pa zagotoviti socialno kapico.

Izobraževanje. Gospodarstvo na številnih področjih izrazito pogreša nujno potrebne kadre, ki bi izšli iz slovenskega izobraževalnega sistema. Zlasti to velja za potrebe z naravoslovno-tehniškega področja in s področja poklicnega izobraževanja.


Posbetek novinarske konference, GZS, 21.3.2013

Fotogalerija