Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Davčni sramotilni steber po bolgarskem vzoru je treba ukiniti

Primerjava ureditve glede objave imen davčnih dolžnikov in načela davčne tajnosti kaže, da bo objava imen davčnih dolžnikov 15. aprila izjemno radikalna poteza.

Zato Vlado RS pozivamo, da urgentno pripravi spremembo zakonodaje (Zakona o davčnem postopku) in odpravi objavo seznama davčnih dolžnikov v obliki, kot je predvidena.

V Avstriji se smejo podatki, ki so po zakonu davčna tajnost, razkriti le, če je to potrebno v davčnem monopolnem ali finančno kazenskem postopku, če je tako določeno z zakonom ali če je razkritje v javnem interesu, ali če tisti, na katerega se podatki nanašajo, da pisno soglasje, s katerim dovoljuje razkritje podatkov.

V Nemčiji je dovoljeno podatke, ki so označeni kot davčna tajnost, razkriti le v natančno opredeljenih primerih (kadar je to potrebno za obdavčenje, kadar to zakon izrecno dovoljuje, če davčni zavezanec soglaša z razkritjem...).

V Združenem kraljestvu davčni organ trikrat letno na svoji spletni strani objavi podatke o posameznem zavezancu, ki namenoma ni plačal davka v višini več kot 25.000 funtov (31.573,62 evrov), ni bil pripravljen sodelovati v preiskavi in ki poleg tega dolguje še znesek davčnega prekrška v višini več kot 20 odstotkov. Primeri kršitev vključujejo predložitev nepravilnih podatkov davčnemu organu, v nobenem primeru pa objava ni posledica prepozne vložitve davčne napovedi ali nepravočasnega plačila davka. Ukrepi, ki ščitijo davčnega dolžnika pred objavo njegovih podatkov na spletni strani, so:

- objava ni mogoča, dokler niso izčrpana vsa pravna sredstva oziroma dokler ni o njih pravnomočno odločeno,

- davčni dolžnik mora biti o nameri objave predhodno obveščen in mora imeti možnost za pojasnitev svoje situacije,

- davčni organ mora pred objavo zavezanca seznaniti s podatki, ki bodo predmet objave,

- davčni organ lahko podatke objaviti v roku enega leta po pravnomočnosti izvršilnega naslova, umakniti pa jih mora po poteku enega leta od dneva objave.

Objavijo se samo tisti podatki, ki so nujno potrebni za pravilno identifikacijo davčnega dolžnika, in sicer ime, naslov, vrsta dejavnosti, zajeto obdobje, znesek davka in višina kazni.

Na Portugalskem davčni organ objavi seznam davčnih dolžnikov po poteku roka za prostovoljno izpolnitev davčne obveznosti. Za objavo seznama je zakonsko določen postopek, odobren s strani Državnega urada za varovanje podatkov. Glavni cilj objave seznama je spodbuditi prostovoljno izpolnitev davčnih obveznosti. Vključitev davčnih dolžnikov na seznam iz varnostnih razlogov zagotavlja pravico do predhodnega zaslišanja o objavljenih predpostavkah z namenom preveritve in potrditve obstoja dolga in zagotovitve točnosti podatkov.

Zgoraj prikazani podatki izhajajo iz lanskega predloga zakona o davčnem postopku, ki uvaja sramotilni steber. Edini državi s podobno rešitvijo, kot bo prihodnji teden realizirana v Sloveniji, sta opisani v primerih Bolgarije in Hrvaške. V Bolgariji za primere, ko obveznost ni bila plačana v paricijskem roku (roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti, op. p.), zakon določa, da sme davčni organ, če znesek davčnega dolga presega 5.000,00 levov (2.556,49 evrov), javno objaviti seznam davčnih dolžnikov in njihove neporavnane obveznosti, vključno z zneski. Na Hrvaškem davčna tajnost ni kršena v primeru, če ministrstvo za finance, davčna uprava brez soglasja davčnega zavezanca na svojih spletnih straneh objavi seznam zapadlih in neplačanih davčnih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Pri tem mora biti skupni znesek davčnega dolga za podjetja višji od 40.000,00 evrov, za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, višji od 13.333,00 evrov, za državljane pa višji od 2.000,00 evrov.

V obrazložitvi predloga omenjenega zakona je sicer zapisano tudi, da podobno ureditev, kot jo ima zdaj Slovenija, poznajo nekatere druge evropske države (npr. Švedska, Finska, Irska, Norveška, Estonija, Portugalska, Španija in kot zadnja, Hrvaška). Vendar je podrobneje opisana le za Hrvaško, pa še to ob bistveno višjih zneskih davčnega dolga. Podrobnosti za druge države sploh niso navedene, torej so navedbe neprimerljive. To pomeni, da smo si za vzor najbrž vzeli ureditev v Bolgariji, ne pa denimo v Avstriji ali Nemčiji, po katerih bi se tako pogosto radi zgledovali.

Očitno je slovenski način objave davčnih dolžnikov skrajno radikalna rešitev v primerjavi z opisanimi primeri iz vsaj treh zglednih držav (Avstrije, Nemčije in Združenega kraljestva). Poleg dejstva, da se bodo na seznamu znašle tudi osebe, za katere davčni postopek sploh še ni pravnomočno končan, in osebe, ki ne zmorejo plačati davčnega dolga zaradi objektivnih vzrokov, ker jim kupci za pošteno delo niso pošteno plačali, je primerjava z drugimi državami nov argument za odpravo davčnega sramotilnega stebra. Zato Vlado RS pozivamo, naj to čim prej stori.

Ob tem še enkrat poudarjamo, da se GZS zavzema za učinkovito pobiranje davkov in učinkovit nadzor davčnih zavezancev, vendar s sredstvi, ki so primerna, in po zgledu vzornih držav. Prepričani smo, da bo objava takšnega sramotilnega stebra, kot se bo zgodila 15. aprila, povzročila več škode poslovnim družbam, in s tem tudi državi, kot pa koristi.

Fotogalerija