Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira spremembe in dopolnitve Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT-D). Vendar hkrati pričakuje:
V nobenem primeru ZPRPGDT-D ne sme biti podlaga za ukrepanje na podlagi nestrokovnih in neekonomskih interesov, ciljev ali argumentov. Od vlade pričakujemo transparentno in strokovno oceno tako podjetniških kot javno-finančnih in narodno-gospodarskih učinkov takšne pomoči podjetju v težavah, ki se morajo izkazati bolj pozitivni kot v primeru, da bi podjetje spustili v stečaj.
Kriteriji izbora državne pomoči potrebnih podjetij bi morali izhajati iz podobnih kriterijev kot za izbor prezadolženih podjetij z zdravimi jedri in potenciali rasti, kakor sta jih oblikovali Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije in jih je podprla tudi GZS. Bistveni kriteriji pri izboru so bili, da podjetje še vedno ustvarja dobiček iz svoje dejavnosti (bremeni pa ga visoka zadolženost in visoki stroški financiranja), da ima potencial ohranjanja ali kreiranja pomembnih delovnih mest zaradi svojega perspektivnega programa, da veliko izvozi, da ustvarja primerno dodano vrednost, pomembne narodno-gospodarske učinke, da je pomemben za panogo ali regijo itn.
Prvi krog razprav z izbranimi podjetji je pokazal na pomen usklajenega delovanja BS in poslovnih bank za iskanje rešitev slabih terjatev oz. reprogramiranja kreditov, močno pa je izpostavil problem podkapitaliziranosti oz. lastniškega krča, ki je temeljna ovira za poslovno prestrukturiranje ter vzdržno rast in razvoj teh podjetij. Razprave so izpostavile tudi problem neodgovornega lastništva, ki onemogoča pravočasno prestrukturiranje podjetij. Še posebej je to problem, če je tak lastnik država.
ZPRPGDT-D je eden od odgovorov na te težave, ki so pomembni za reševanje prezadolženih, a še vedno perspektivnih družb v težavah. Omogoča, da se delež dolga podjetij bistveno zmanjša, njihova kreditna sposobnost in razvojna konkurenčnost pa povečata. Vendar ta zakon ne more biti edini pravni temelj za pametno razdolževanje podjetij v težavah. Njegovo izvajanje je nujno povezati z novelo insolvenčnega zakona, zakona o sistemski razdolžitvi in drugimi ukrepi. Šele ukrepi v paketu bodo omogočili, da zdajšnji ekonomski in hkrati dejanski, ne pa pravni lastniki, zagotovijo učinkovitejše upravljanje in vodenje teh podjetij.
Vlada ima v razmerah splošnega nezaupanja v politiko posebno odgovornost, da zagotovi od politike neodvisne, strokovne odločitve in kompetentno upravljanje vseh državnih podjetij. Še zlasti tistih, ki bodo deležne njene pomoči. S tem prispeva h konkurenčnosti podjetja in ustvari pogoje, da podjetje za dobro ceno čim prej proda strateškemu investitorju, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj podjetja.