Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izraža zelo globoko zaskrbljenost zaradi informacij, da Vlada RS razmišlja o uvedbi kriznega davka. Vsakršne dodatne obremenitve že tako visokih obremenitev stroškov dela v Sloveniji so povsem nesprejemljive, zato jih odločno zavračamo.
V slovenskem gospodarstvu je že skoraj 95.000 manj delovno aktivnih kot pred štirimi leti. V zadnjih petih letih smo izgubili za en Maribor delovnih mest. Pomemben razlog za to so visoke obremenitve stroškov dela zaradi neracionalno vodene države. Krizni davek, obračunan na neto plačo, bi nadalje zmanjšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ogrozil bi delovna mesta in samo še povečal brezposelnost.
Maribor je že padel. Mar mora pasti celo Ljubljana?
DDV. GZS je že pred časom opozorila, da se strinja le z začasnim, do enega odstotka višjim davkom na dodano vrednost, pa še to le v skrajni sili.
Selektivni davki. Odločno zavračamo vsakršne selektivne davke, ki bi dodatno ogrozili posamezne panoge, kot je denimo davek na sladke brezalkoholne pijače. Prav danes je GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) ponovno opozorila na škodljive posledice morebitne uvedbe tega davka. O negativnih učinkih so se namreč prepričali tudi na Danskem, ki velja za pionirko tega davka. Danska vlada je sporočila, da ga namerava s 1. januarjem 2014 povsem ukiniti, že z julijem 2013 pa zmanjšati na polovico.
Trošarine in okoljske dajatve. GZS že mesece opozarja, da je Slovenija po deležu trošarin in okoljskih dajatev v vrhu EU. Odločno zahtevamo razbremenitev. S strani ministrstva za finance pa do danes še vedno ni odgovora na te argumentirane pozive.
Prispevek za OVE. GZS je pred tedni posredovala ministrstvu za infrastrukturo in prostor predlog, naj se pri podporni shemi in uredbi o prispevku za obnovljive vire energije zgleduje po nemškem modelu. Ta omogoča svojemu gospodarstvu bistveno večjo konkurenčnost. Še vedno nimamo odgovora na našo zahtevo. Kot je znano, so napačno politiko na področju OVE zaradi podpor dragi fotovoltaiki namesto cenejšim OVE, s svojo neodzivnostjo povzročili neodgovorni politiki. Ceno bomo drago plačali državljani in še bolj gospodarstvo - približno 150 milijonov evrov samo letos. Shema pa traja 15 let.
Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je prav danes v svoji kolumni v Financah zapisala, da kot najpomembnejši reformni korak štejejo nadaljnjo reformo trga dela. V poslovni anketi zbornice so to težavo kot največjo kritiko izrazili vlagatelji. Slovenija pa v tem hipu zelo potrebuje nove vlagatelje in svež kapital.
Krizni davek na plače, pa tudi drugi davki, ki bodo selektivno dodatno obremenili panoge, so zato napačna pot in cokla gospodarskemu zagonu. Zato pozivamo vlado, naj začne izvajati reforme. Z novimi obremenitvami gospodarstva novega razvojnega zagona ne bo.