Stališča in komentarji


Apel: Dost' je igric z državnimi podjetji!

Državno premoženje je v Sloveniji vredno več kot deset milijard evrov. Njegova donosnost je skromna. V prvi vrsti zato, ker je država slaba lastnica. Nima pravih ciljev pri upravljanju svoje lastnine. Poleg tega pa s tem premoženjem ravna neprofesionalno in netransparentno.

Zadnji dogodki v Luki Koper so pokazali, da je korporativno upravljanje v Sloveniji doseglo novo dno.
 

Osnovnih načel korporativnega upravljanja, transparentnosti in strokovnosti pri izbiri najboljših kadrov v javni lasti ne spoštujejo:

-ne Vlada RS

-ne politične stranke

-ne državne ustanove, ki upravljajo z državnim premoženjem,

-ne lokalne skupnosti

-ne številni nadzorniki, ki jih v nadzorne svete podjetij imenuje država,

-ne številni nadzorniki, predstavniki delavcev,

-ne številni člani kadrovskih komisij v takšnih podjetij ...

Namesto, da bi z mednarodnimi razpisi in jasnimi merili za izbiro iskali kakovostna vodstva, ki bi pripravila in po imenovanju uresničevala svoj strokovni program za stabilni razvoj podjetij - in to program ne le za dobo enega, ampak za dobo dveh mandatov, da bi podjetja lahko uspešno delovala v stabilnejšem okolju - smo v zadnjih dneh dobili nov dokaz o domačijskih političnih kadrovskih igricah, ki jih je z opravičenim ogorčenjem spremljala celotna slovenska javnost.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zahteva urgentno prekinitev takšne prakse in zagotovitev odgovornega upravljanja z davkoplačevalskim premoženjem. Zahtevamo tudi jasna pravila, po katerih trenutni ali dovčerajšnji politični funkcionarji ne smejo objavljati svojih kandidatur ali kandidirati za funkcije na menedžerskih položajih pomembnih državnih gospodarskih družb. Nadzorniki državnih podjetij naj odločitve o najpomembnejših odločitvah sprejemajo vsaj s pretežno večino, če ne s soglasjem. Le v tem primeru ima novo vodstvo dovolj veliko podporo nadzornikov, da zagotovi stabilno poslovanje družbe.

 

GZS apelira na vse državne ustanove, ki imajo v upravljanju ali lasti državna podjetja, in vse posameznike, ki jim je bilo zaupano nadziranje in vodenje družb v javni lasti, da v teh kriznih časih še posebej odgovorno in skrbno nadzirajo in upravljajo te družbe, upoštevajoč smernice OECD in tudi sicer najvišje mednarodne standarde transparentnosti. 

Fotogalerija