GZS ugotavlja, da današnji predlogi sindikatov za izhod iz krize realno žal ne vzdržijo. Brez nujno potrebnih reform ne bo novih služb in manjše brezposelnosti. Brez reform bomo še povečevali balon zadolževanja, kar počnemo že pet let.

Sindikalni predlogi ukrepov ne bodo dali kisika zagonu gospodarstva. Prav tako ne bodo prinesli nujno potrebnih novih delovnih mest v gospodarstvu. Iz nekaterih današnjih predlogov je to izrazito vidno.

Sindikati pravilno ugotavljajo, da bruto družbeni proizvod drastično pada, da se število delovno aktivnih zmanjšuje, število stečajev pa povečuje. Vendar kljub temu ne podpirajo reform, denimo pokojninske reforme in reforme trga dela, z nekaterimi predlogi pa celo odpirajo vrata novemu valu zaposlovanja v javnem sektorju.

Ključni predlogi, ki kažejo na nevzdržnost in tudi neodgovornost sindikalnih predlogov:

• zavračajo novo pokojninsko reformo in nadaljevanje reforme trga dela, kar je ob zniževanju delovno aktivnih in visoki stopnji brezposelnosti mladih neodgovorno,
• zahtevajo višjo obdavčitev davka na dohodek pravnih oseb in višjo minimalno plačo, obenem pa več delovnih mest, kar je povsem nekonsistentno in nevzdržno,
• zahtevajo umetno povečanje kupne moči in domače potrošnje, kot da se ni že v zadnjih petih letih jasno pokazalo, da ta recept, ki temelji na zadolževanju, ne deluje.

Sindikati v uvodu opozarjajo na pasti varčevanja. S tem se na GZS strinjamo. Toda predloge, ki so jih danes ponudili, smo že doživeli in, upamo tudi, preživeli v zadnjih petih letih. Posledica: padli smo v past zadolževanja. Neodgovorno je do državljanov Slovenije nadaljevati takšno, staro ekonomsko politiko. Ne moremo še več trošiti, moramo začeti bistveno več ustvarjati.

Če želimo zagnati gospodarstvo in povečati možnosti za večjo blaginjo v prihodnosti, so reforme žal nujne. To je edina smiselna, pragmatična poteza, da bomo v prihodnjih letih lahko vzdržno financirali tudi druge družbene podsisteme. V Sloveniji nimamo več časa za ideološke razprave, nujne so pragmatične poteze. Preobrat je možen le z novo ekonomsko politiko, novim družbenim dogovorom med delom, kapitalom in politiko, ki bo temeljil na novih delovnih mestih v gospodarstvu in na izvozu. Slovenija je premajhna, da bi se lahko reševala z umetnim povečevanjem domače potrošnje.

Ne moremo se izolirati od ostalega sveta, ko preveč trošimo, potem pa se pri istem globalnem svetu zadolžujemo, da bi še več trošili. Tako kot so mnogi rodovi Slovencev že storili pred desetletji, stoletjem, moramo s trebuhom za kruhom v svet. Še imamo čas, da to storimo tako, da gremo prodajat v svet in privabljat investitorje v Slovenijo. Če tega ne bomo storili, bodo šli mnogi naši sonarodnjaki fizično v svet, tako kot tisti pred stoletjem.

Na GZS poudarjamo, da še zdaleč ne zavračamo vseh predlogov sindikatov. Številni predlogi iz dokumenta gospodarskih organizacij, Kisik za gospodarstvo, so blizu številnim predlogom sindikatov, denimo na področju zdravstva, uvedbe davčnih blagajn in učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora, strateških infrastrukturnih naložb, energetske obnove nepremičnin, odprave birokratskih ovir, povečanja učinkovitosti korporativnega upravljanja, ureditve študentskega dela itn. S številnimi drugimi predlogi se strinjamo delno. Toda, kot rečeno, v celoti predlogi sindikatov niso vzdržni in pomenijo podporo stari, dokazano napačni ekonomski politiki. Če bi jih uresničili, bi krizo v Sloveniji samo še poglobili.