Stališča in komentarji


'Če ne bo gospodarske rasti, bo prihodnje leto nova sanacija bank'

GZS je razočarana nad predlogom proračuna 2014-15, ker ne podpira zaveze v koalicijski pogodbi o strukturnih reformah in ne sledi tako domačim pozivom kot pozivom iz tujine o zagonu gospodarstva.

"Če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto pred zahtevo za ponovno sanacijo bank." To je ta teden na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opozoril guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec. Dodal je, da moramo v Sloveniji v naslednjih tednih resno pristopiti k pripravi strukturnih reform, s katerimi bomo prepričali mednarodne trge in Bruselj.

GZS zato poziva Vlado RS, da v skladu z obljubo na torkovem sestanku s predsednico Vlade RS, mag. Alenko Bratušek, s predstavniki gospodarstva, predlagatelji dokumenta Kisik za gospodarstvo (več na /62214), in predstavniki sindikatov, ki so avgusta objavili svoje predloge ukrepov, da čim prej organizira delovne skupine, ki bodo pripravile usklajene predloge kratkoročnih ukrepov in strukturnih reform.  To je izjemnega pomena tudi zaradi novih obremenitev javnih financ, ki bodo posledica tako odločitve vrhovnega sodišča o izplačilu tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem v vrednosti 170 milijonov evrov, kakor tudi zaradi možnosti, da bo sanacija bank po dokončni oceni slabih terjatev davkoplačevalce stala bistveno več, kot je v proračunu predvidela vlada.

V zvezi s proračunom za leto 2014-15 posebej opozarjamo, da so davčne obremenitve in hkrati neprimerno večje nižanje subvencij, investicijskih transferov in drugih odhodkov, ki neposredno in posredno zadenejo gospodarstvo, kot to velja za javni sektor, zelo tvegane. Plače in vsi transferi v javni sferi ostajajo skoraj nedotaknjeni. To je zelo tvegano, ker utegne vnovič zatreti gospodarsko rast in razvoj podjetij. Nujen je takojšnji pristop k strukturnim reformam.

Proračun, ki ga predlaga Vlada RS za leti 2014 in 2015, ne sledi realnim razmeram v državi in nujnosti oblikovanja nove ekonomske politike. Preprosta analiza pokaže, da so bili leta 2008 odhodki državnega proračuna v primerjavi z BDP 22,7-odstotni, leta 2014 pa bodo že 27,7-odstotni. To jasno kaže na veliko povečanje obremenjenosti vseh tistih, ki prispevajo v proračun. Odhodkov iz vseh javnih blagajn (še zdravstvene, pokojninske, občinskih) je bilo leta 2008 v primerjavi z BDP 41,5 odstotka, zdaj pa se njihova vrednost nevarno približuje 50 odstotkom (po naših izračunih bo prihodnje leto teh odhodkov že več kot 48 odstotkov BDP).

Dejstvo je, da se število delovnih mest v gospodarstvu še vedno zmanjšuje. Breme še aktivnih je čedalje hujše. Gospodarstvo je z novimi bremeni doseglo skrajni rob sprejemljivega. Nujna razvojna naravnanost in resno zastavljene reforme, s katerimi lahko to presežemo, pa še vedno niso pomemben del proračuna za kritična naslednja leta.

Konkretno v zvezi z davkom na nepremičnine od ministrstva za finance zahtevamo, da ga realno zniža na raven, ki za poslovne subjekte ne bo višja od zdajšnjih obremenitev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Posebej pozivamo, da zniža davčne obremenitve za panoge, ki jih bo zdaj predlagana stopnja in ocenjena davčna osnova iz naslova množične cenitve hudo prizadela. Takšne panoga so zlasti energetika, turizem, nepremičnine itd…..

Dodatne informacije o predlogu proračuna 2014-15

A. Podrobnejše ocene:

-primanjkljaj proračuna se v letu 2014 zmanjšuje za 537 milijonov evrov, a izključno zaradi prihodkovne strani (višjih davčnih prilivov); odhodki se znižujejo šele leta 2015, za 134 milijonov evrov,

-na prvi pogled je res, da je proračun naravnan v nove naložbe, vendar le na račun EU sredstev, koliko je realno, da bomo črpali 1,2 milijarde evrov, pa je najbrž vprašljivo, saj je to več kot 400 milijonov evrov višji znesek kot v najboljših letih; ovire: javno naročanje, slabi projekti ...

-ni jasno, ali je okoli 170 milijonov evrov v letu 2014 več predvidenega davka na dobiček pravnih oseb zaradi ukrepov preprečevanja sive ekonomije; gospodarstvo na nove obremenitve (višje stopnje) ne pristaja,

-država kot kupec zmanjšuje odhodke za blago in storitve in lastne investicijske izdatke – za prek 130 milijonov evrov v letu 2014 in skoraj 400 milijonov evrov v letu 2015,  

-bistveno se znižujejo vse vrste subvencij za gospodarstvo – skoraj 80 milijonov evrov v letu 2014 in prek 380 milijonov evrov v letu 2015,

-subvencije, investicijske transfere občinam, javnim zavodom, tudi socialne transfere posameznikom, SPIZ in javnim zavodom država znižuje neznatno (skupaj za 40 milijonov evrov v letu 2014 in 70 milijonov evrov v letu 2015),

-enako velja za plače – 28 milijonov evrov manj v letu 2014 in 58 manj v letu 2015 – za resno javnofinančno konsolidacijo ni dovolj.

-Pozitivno: 8 milijonov evrov več za promocijo turizma v rebalansu proračuna 2014 kot v letu 2013.

B. Kje so rezerve?

  • Resnejši rezi v optimizacijo in reorganiziranje državne uprave in javnega sektorja. To zadeva tudi javne blagajne, pokojninsko, zdravstveno, itd...
  • Izdatki za plače v Sloveniji pomenijo 13 odstotkov BDP, v povprečju v EU 11 odstotkov. Ti izdatki so tesno povezani z organiziranostjo, redom, strokovnostjo in učinkovitostjo javnega sektorja, ki mora nuditi večjo podporo, ne pa blokirati številne administrativne in upravne postopke, kot to zahteva tudi Evropska komisija (EK).
  • V javnem naročanju se vrti skoraj 4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi le 10-odstotni prihranek prinesel 400 mio evrov. Nujna je centralizacija javnega naročanja, na kar tudi opozarja EK.
  • Rezerve so v pozitivnem, manj birokratskem pristopu pri vseh operacijah črpanja EU sredstev. Potrebujemo na vsebino osredotočen nov sistem upravljanja kohezijske politike (tudi zahteva EK).
  • Država viša standarde za ohranjanje biotske raznovrstnosti (Natura 2000), sredstev za to pa ne namenja – 1,5 milijona evrov v proračunu 2013, 0,9 milijona evrov v rebalansu proračuna 2014.

C. Odprta vprašanja:

 

  • Zamik sredstev za material in storitve: v letu 2014 jih je manj za 76 milijonov evrov, 102 milijona evrov več pa v letu 2015. Ali to pomeni daljšanje plačilnih pogojev ali realno osnovo zmanjšanja porabe?
  • Ministrstvu za zunanje zadeve se znižujejo sredstva za multilateralo. V primerjavi z letom 2013 nižja sredstva za ekonomsko diplomacijo ne smejo pomeniti krnitev njene dejavnosti
  • Preprečevanje sive ekonomije: je 11 milijonov evrov manj sredstev za DURS smotrno, če želi vlada več pobrati iz naslova sive ekonomije? 
  • Manj sredstev za tehnološki razvoj. Za skoraj 40 milijonov evrov manj za regijska razvojna gospodarska središča, podjetja pa s pogodbami čakajo na realizacijo pogodb.
  • Vprašanje: Zakaj 40 milijonov evrov več za Koordinacijo razvoja regij v letu 2014?

Fotogalerija