Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Gospodarstvo apelira na učinkovito realizacije priporočila Vlade o uporabi bančnih garancij

Ljubljana, 25. november 2013 – Podjetja so na današnjem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije ponovno izrazila zaskrbljenost nad tem, da bi prepočasno ali celo neuspešno uveljavljanje priporočila glede uporabe finančnih zavarovanj in zavarovanj odgovornosti pri javnem naročanju in projektih, sofinanciranih s sredstvi EU, dodatno ogrozilo poslovanje preostalih slovenskih gradbenih, inženirskih in z njimi povezanih industrijskih podjetij, ki so še sposobna kandidirati na razpisih javnih naročil.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je uvodoma dejala, da se sektor graditeljstva v širšem smislu od leta 2008 naprej sesipava in je Slovenija kot edina država v EU28 na tem segmentu še vedno v globokem padcu. Zahteve javnih naročil za zavarovanja najedajo kreditni potencial izvajalcev. Na drugi strani se kaže problem v balonu, ki ga imajo iz tega naslova pri sebi banke. Stanje je zelo resno. Za ohranitev preostalega zdravega dela izvajalcev v inženiringih in gradbeništvu terja urgentno ukrepanje.

Generalni direktor Direktorata za javno naročanje MF, Sašo Matas, je povedal, da so s sprejetimi Priporočili glede uporabe finančnih zavarovanj in zavarovanj odgovornosti pri javnem naročanju in projektih, sofinanciranih s sredstvi EU, želeli v postopke javnega naročanja vnesti več razuma, ki je pogoj za nižje stroške ponudb in vključevanje več ponudnikov v postopkih javnega naročanja. S sklepom vlade so priporočila omejeno zavezujoča. Na ministrstvu si nadejajo, da bo javno naročanje s tem postalo bolj razumno, bolj učinkovito, a še vedno gospodarno.

Mag. Uroš Mikoš, IBE d.d., predsednik GZS-ZSI, je predstavil pogled svetovalnih inženiringov. Skoraj brez izjem javni naročniki zahtevajo bančne garancije za resnost ponudbe. Postavlja se vprašanje o njihovi smiselnosti, saj je odstopov ponudnikov od sklenitve posla zanemarljivo malo. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5-10% pogodbene vrednosti je primerna praksa. Slaba praksa se pojavi zaradi kombiniranja bančnih garancij z zadrževanjem plačil za opravljeno delo in zaradi neprimerno izbrane dinamike plačevanja, ki ne odraža dinamike stroškov. Tudi zahteva po garanciji za čas garancijske dobe je povsem neprimerna za inženirske svetovalne storitve, saj te storitve nimajo garancijske dobe, naročnik pa je dolžan izdelano dokumentacijo pregledati in sprejeti, če je brez napak. Penali za primer zamude morajo biti v razumnih mejah, pri čemer jih je treba ločiti od plačila dejansko nastale škode. Nikakor pa penali ne smejo biti nesorazmerno visoki. Oblikovanje javnih naročil po merilu najnižje cene in visokih kriterijih zavarovanja naročnikov je po prepričanju inženiringov zgrešena strategija. Smiselna je pot izbora kvalitetnih izvajalcev po merilu kakovosti in cene, ki nudijo naročniku višjo zanesljivost izvedbe storitev brez pretiranih odmikov cen.

Mag. Jože Renar, direktor GZS-ZGIGM, je predstavil posledice previsokih zahtev javnih naročnikov za bančne garancije, ki so bistveno višje kot je to običajno v drugih državah. Ocene učinkov teh zahtev na podjetja v gradbeništvu, ki jih je naredila zbornica gradbeništva kažejo, da seštevek vseh zahtevanih garancij presega 160% prometa podjetij. Posebej je izpostavil, da »pri garancijah za odpravo napak v garancijski dobi pri 5 letih prebijemo kreditni potencial sektorja. Že samo te garancije so dovolj, da je podjetje garancijsko blokirano«. Zato ZGIGM zahteva, da država v najkrajšem času naročnike tudi v praksi zaveže, da obvezno uporabljajo mednarodne standarde zavarovanj, nespoštevanje pravil pa ustrezno sankcionirajo.

Tudi članica UO GZS-ZGIGM, mag. Anica Rovanšek, IMP d.d., je izpostavila apel za zavezujoč akt, ki bi pomenil premik v pozitivno smer. Stanje se ne izboljšuje, gradbena podjetja še naprej propadajo, je povedala. V zvezi s previsokimi zahtevanimi garancijami ter njihovim prehitrim unovčevanjem, posebej pri zelo dolgih garancijah (20, 30 let), je treba najti rešitev v t.i. »spremenjenih okoliščinah«. Če je cilj javnih naročnikov večje število kvalitetnih konkurenčnih ponudb, so predvsem ključnega pomena razumna višina in roki za pridobitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Ukiniti je treba t.i. bančne izjave, omejiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo posla na največ 10% in odpraviti dvojnost zavarovanja z garancijami in z zadrževanjem sredstev.

Direktor direktorata na DRSC, mag. Gregor Ficko, je povedal, da so se po letu 2009 začela javna naročila krčiti na okoli 250 do 300 milijonov evrov na leto. V zadnjih 3 letih je bilo počrpanih okoli 140 mio evrov evropskih sredstev. Direkcija je po njegovih besedah ves čas sledila dogajanjem v gospodarstvu in na trgu, ter temu prilagajala zahteve glede finančnih zavarovanj. Kot eden največjih naročnikov v državi je izvajalce razbremenila prekomernih obremenitev z zahtevanimi garancijami in postavila pravila, uravnotežena med varovanjem interesa davkoplačevalcev in vzdržnostjo stroškov podjetij. Bančno garancijo za resnost ponudbe od leta 2011 zahteva le v primeru projektov, financiranih s strani EU, saj gre za projekte visokega tveganja. V letošnjem letu so pri zavarovanju za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti rok za predložitev garancije podaljšali na 15 dni po prejemu sklenjene pogodbe. Od lanskega leta za garancije za odpravo napak v garancijskem roku zahteva le 3 letno garancijsko dobo za izvedena dela. Z letom 2012 ima DRSC evidentiranih več unovčitev bančnih garancij zaradi stečaja izvajalca.

Robert Štumpf, izvršni direktor za finance in računovodstvo na DARS, je potrdil, da v mejah normalnih tveganj že sedaj upoštevajo pravila Vlade. Kot alternativo bančnim garancijam je navedel garancije zavarovalnic. Kot je povedal, so sprejemljive, če je vsebina enaka in so izdane pod istimi pravili, kot to veljajo za banke.

Direktorica javnega stanovanjskega sklada MOL, Jožka Hegler, je dejala, da se je na direktortu za gradbeništvo takratnega Ministrstva za gospodarstvo po letu 1993 vedelo, da če bo šlo po istem sistemu zavarovanj v javnem naročanju naprej, čeprav so bile banke v tem času z garancijami izjemno radodarne, da bo garancijski potencial premajhen. Enako se je že takrat vedelo, da najnižja cena kot kriterij ni sprejemljiva in da je treba iskati rešitev, kako izločiti najvišjo in najnižjo ceno, pa tudi, kako preko javnih naročil naročati inženirske storitve. V stečaju Vegrada in GPG so uspeli projekte izvesti le z unovčitvijo bančnih garancij. Poudarila pa je, da so javni naročniki vse bolj izpostavljeni negotovosti in tveganjem. Izpostavila je mnenje, da v primeru stečaja, če investicija že teče, ni nujno iti v postopek novega JN, možna so tudi neposredna pogajanja s posameznimi podizvajalci in projekt končati.

V razpravi so udeleženi gospodarstveniki ponovno izpostavili problematiko kriterija najnižje cene. Na primeru svojega podjetja je Peter Žigante iz Savaprojekt pokazal, da je bila cena izdelave ponudbe pred 15 leti, vključno z garancijo, porabljenim časom, ipd., deset krat nižja kot je danes. Dosežena cena na trgu za inženirske storitve je bila 15 let nazaj za 10-20% nižja od priporočil inženirske zbornice, danes kar 3-4x nižja. Temu je pritrdil Stane Remec iz Gorenjske GD, v kateri ravno najnižja cena povzroča velike probleme. Na javnih razpisih za velike projekte pomeni borbo s podjetji, ki za kvalitetno izvedo nimajo ničesar – »samo tajnico, fikus, in dva zaposlena«. Gospodarstveniki so se strinjali, da čez nekaj let ne bomo več slovenskih inženirjev, ker bodo tuji izvajalci prišli s svojimi. Skozi najnižjo ceno pa zmanjkuje tudi denarja za razvoj.

Alenka Avberšek je povzela dolgo razpravo okrog 40 udeleženih, ki je potrdila, da kompetentni investitorji in kompetentni izvajalci Priporočila MF v veliki meri že udejanjajo, tudi več let. Dejstvo pa je, da možnosti za blažje zahteve po zavarovanju za resnost ponudbe z menicami so. Danes se premalo uporabljajo, čeprav so kakovosten instrument zavarovanja. Nerazumne zahteve po zavarovanjih so problem nekompetentnosti, pomanjkanja strokovnosti naročnikov, izvajalcev, tudi bank. To je povezano z razdrobljenostjo naročnikov, ki s pretiranimi garancijami krijejo svojo nekompetentnost priprave projektov in upravljanja s tveganji. Zlasti za take naročnike je nujno opredeliti standarde potrebnih finančnih in drugih zavarovanj, opredeliti postopke, s katerimi se bodo presegle zlorabe v JN – najnižja cena kot edini kriterij, črna lista naročnikov, usposobljenost izvajalcev, tudi naročnikov, itd. Ključna za nadaljnje ukrepe je tudi priprava analize razlogov, zaradi katerih je graditeljstvo padlo tako globoko. Ta in ostala večkrat obravnavana izhodišča morajo biti upoštevana pri spremembi Zakona o javnem naročanju, ki bo poleg prenosa EU direktiv vključil tudi ukrepe za spremembo kulture in postopkov javnega naročanja.

 

Sodelujoči so ob koncu soglasno potrdili, da bodo ti zaključki izhodišče za Delovno skupino, ki bo pripravila Predlog ukrepov za realizacijo Priporočil MF in sprememb Zakona o JN. Vanjo bodo poleg izvajalcev ter podizvajalcev vključeni tudi predstavniki resornih ministrstev in večjih investitorjev.        

Fotogalerija