Stališča in komentarji


Umeščanje v prostor in graditev - z glavo, ne z glavo skozi zid

Postopki umeščanja objektov v prostor in njihove graditve so v Sloveniji bistveno predolgi. Vendar pa Strateški sveti GZS s področij energije, urejanja prostora, graditve in varstva okolja opozarjajo, da prenagljena priprava novele paketa predpisov s tega področja ni primerna. Normativna izhodišča vlade gredo v pravo smer, ne zadostujejo pa za resnično skrajšanje postopkov. Stroki je potrebno dati pravo mesto in v razumnem roku uzakoniti le nujne spremembe veljavnih predpisov.

Nespoštovanje veljavne zakonodaje, prenormirana in strožja okoljska zakonodaja kot v EU, nerešen konflikt interesov med resorji za varstvo okolja in prostor ter neuravnotežen vpliv civilnih iniciativ povzročajo v povprečju pet in več let trajajoče postopke umeščanja v prostor. Ni razvojnih strategij. Odločitve o okoljski sprejemljivosti se med postopkom spreminjajo. Zato imamo nerazumne zastoje pri izgradnji javne in zasebne, zlasti linijske infrastrukture.

To zavira investicije v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE), ki so nujne za dosego ciljev 25/20/20 do leta 2020. Če jih ne bomo dosegli, kršimo zaveze do EU.

Hkrati Evropska komisija od nas terja odpiranje energetskega trga. Z Uredbo EU o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (Uredba PCI) nas zavezuje k pospešenim, poenostavljenim postopkom umeščanja projektov v evropskem interesu v prostor, za kar predvideva tudi sofinanciranje. V kolikor pospešenih postopkov v roku dveh let ne bomo sposobni izvesti, bo prišlo do umika finančnih sredstev in do organizacije razpisa EK za novega investitorja, ki bo odprt za vse tretje strani.

Strateški sveti GZS s področij energije, urejanja prostora, graditve in varstva okolja zato zahtevajo:

 

  • sprejemanje odločitev v razumnih rokih,
  • fleksibilnost in odgovornost odločanja na področjih, zaščitenih z Naturo 2000,
  • učinkovitejšo organiziranost sektorjev prostora in okolja ter kontinuiteto odločevalcev za odgovorno izvajanje obstoječe zakonodaje,
  • zagotovitev odgovornosti za izvajanje postopkov na vseh ravneh,
  • organizacijske spremembe v smeri projektnega vodenja,
  • koordinacijo med resorji prostora in okolja in odgovornost vlade za končne odločitve,
  • ustreznejšo komunikacijo z javnimi iniciativami in njihova odgovornost.

Spremembe zakonodaje s področja umeščanja v prostor in graditve so nujne. Vendar je najprej treba opredeliti medsebojno povezavo in odvisnost že obstoječih zakonov s tega področja (ZUreP, ZPNačrt, ZUPUDPP, ZGO-1) in njihovo navezo na zakonodajo s področja varstva okolja. Šele nato pa se lotiti vsebine zakonov.

Kompetentna stroka mora imeti v delovnih skupinah za prenovo zakonodaje na MIZP bistveno večji vpliv. Tako kot pri odločanju in nadzoru pri reorganizaciji procesov, celoviti presoji na okolje in gradbenih dovoljenjih.

 

Fotogalerija