Stališča in komentarji


Novo opozorilo Sloveniji

V Evropski komisiji (EK) so izrazili dvom, da bomo dosegli nižji javno-finančni primanjkljaj. GZS: nujni so odločnejši ukrepi.

Evropska komisija je danes ocenila, da makroekonomska neravnotežja obstajajo v 14-ih državah članicah, čezmerna so na Hrvaškem, v Italiji in že drugo leto zaporedoma, tudi Sloveniji.

Sloveniji je sicer uspelo zmanjšati neravnovesja, in to s presežkom v tekočem računu plačilne bilance in z nekaterimi drugimi ukrepi. Vendar sta velikost neravnovesij in tveganje pri izvedbi ukrepov zelo visoka. Stroškovna konkurenčnost gospodarstva pa še vedno ni zadostna.

Mednarodna konkurenčnost še pada

Izvoz držav višegrajske skupine se krepi bolj kot pri nas. Prav tako so bile neto tuje investicije v letošnjem letu negativne, saj so tuje matice zniževala kreditne linije svojim slovenskim hčerinskim družbam. Državni dolg je močno porasel in se s 75% BDP-ja približal povprečni ravni zadolženosti ostalih evropskih članic. Velik del gospodarstva še vedno močno zaznamuje slab model korporativnega upravljanja.

Prejeli smo tudi pohvalo zaradi sanacije bančnega sektorja. Kljub vsemu bi morala biti sprejeta širša strategija razvoja bančnega sektorja, prestrukturiranje poslovnih modelov bank in njihova privatizacija. Kot pomembno omenjajo tudi povečan nadzor nad delovanjem bank, saj je država podržavila vse tri največje banke.

Junija novi ukrepi?

Zaradi nezaupanja v dosego letošnjega cilja o javno-finančnem primanjkljaju je Slovenija uvrščena med dve državi, kjer bo EK uporabila nove nadzorne inštrumente. Poleg Slovenije se bo to zgodilo samo še v Franciji. Že junija naj bi EK ponovno ocenila tekoče podatke o primanjkljaju in predlagala dodatne ukrepe v primeru nedoseganja obljubljenih ciljev. Slovenija mora znižati javno-finančni primanjkljaj pod 3 odstotke BDP-ja do leta 2015, pri čemer stroškov bančne sanacije ne bodo upoštevali.

Kljub optimistično naravnani zimski napovedi EK o zgolj 0,1-odstotnem padcu BDP-ja nas zato čakajo izzivi pri polnjenju javno-finančne blagajne. Zaradi še vedno rastoče brezposelnosti in sprememb pri nepremičninskem davku bo izpad javno-finančnih prihodkov lahko le višji.

Poziv: Več posluha za spremembe

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) meni, da je tokratno poročilo EK samo dodatno opozorilo, da so v Sloveniji nujne odločnejše spremembe. GZS jih je že v preteklosti podprla, vendar ni bilo zanje dovolj posluha in politične volje.

 

Slovenija med drugim potrebuje nov akcijski plan za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti (razvojno podporo produktom z visoko dodano vrednostjo) in nov zagon rasti izvoza, razbremenitev in prestrukturiranje gospodarstva, optimizacijo javnega sektorja, akcijski načrt za tuja vlaganja v strateške investicije, boljše korporativno upravljanje. Le s takšnimi in še drugimi ekonomskimi ukrepi bomo zagotovili nova delovna mesta v gospodarstvu, s čimer bomo zmanjšali neravnovesja in hkrati omogočili nemoteno financiranje drugih družbenih podsistemov, tudi javnega sektorja. 

Fotogalerija