Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozorno spremljamo napovedi UMAR, Banke Slovenije in Evropske komisije, ki na osnovi pozitivnih statističnih trendov v zadnjih dveh kvartalih ocene gibanj BDP popravljajo navzgor. Opozarjamo, da so te napovedi povezane s tveganji na tujih trgih in doma, ki jih bomo na GZS preverili z novo anketo med podjetji. GZS bo tako svojo pomladansko napoved ažurirala v maju.
Dejstvo je, da imajo na oceno rasti bistven vpliv izvozna gibanja, ta pa se lahko zaradi vpliva politične krize med Rusijo in Ukrajino, ki sta naša pomembna trga, pomembno spremenijo navzdol. V kolikor se ta ne bo umirila, bo to imelo na slovenski izvoz bolj negativen vpliv kot na druge države. Tudi cena in dostop do denarja za financiranje izvoza tega še vedno ne pospešujeta, vsakršno zaostrovanje na mednarodnih finančnih trgih bo stanje le še otežilo.
Vprašanje je tudi, ali bodo domači varčevalni ukrepi na zasebno in državno potrošnjo res imeli tako majhen vpliv, kot to napoveduje BS in ali se je trg investicij res odlepil od dna in beleži pozitivne trende. Na to sicer kažejo statistike, tudi informacije o črpanju EU sredstev, s katerimi se javne investicije financirajo. Dejstva, na katerega opozarjajo izvajalci investicij, pa so drugačna.
Inženiring in gradbena podjetja imajo še vedno resne probleme s financiranjem poslovanja, še vedno nimajo sprejemljivih pogojev za izpolnjevanje garancij, s katerimi morajo zavarovati izvedbo poslov v javnem naročanju.
Vprašanje za izvoznike in podjetja na domačem trgu je tudi, kako bodo na delovanje bank vplivali novi stresni testi, kako bosta še dodatno otežena dostop in cena denarja za financiranje njihovega poslovanja.
V drugi polovici leta Slovenija potrebuje pospešeno gospodarsko rast. Na Vladi je, da ukrepa v smeri, ki bo to pospešila, ne zavrla.