Milijonski prispevki za obnovljive vire energije so novo breme za industrijo, zlasti za energetsko intenzivna podjetja. Kdo še verjame obljubam politikov?
Kljub zavezam vlade, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je Vlada podjetja vnovič obremenila – in to, poleg ostalih, predvsem energetsko intenzivno, izvozno usmerjeno industrijo. To se je zgodilo kljub temu, da je ta industrija po sestanku s predsednico vlade februarja pričakovala rešitve v smeri razbremenitve stroškov energentov zaradi doseganje boljše oz. primerljive konkurenčnosti, kot jo imajo proizvajalci v istih dejavnostih v drugih državah članicah.
Spomnimo: vlada je tudi v koalicijski pogodbi zapisala, da ne bo novih obremenitev za gospodarstvo.
V četrtek pa so na Vladi urgentno sprejeli in v petek tudi že objavili (UL 36/2014) Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uredba OVE). Uredba stopi v veljavo s 1.6.2014 in prinaša obveznost dodatnega plačila prispevka za OVE pri fosilnih gorivih (zemeljski plin, ELKO, premog, daljinska toplota, dizel, bencin, itd.) za vse porabnike, industrijo in gospodinjstva.
Skupino energetsko intenzivnih podjetij, ki vključuje steklarje, jeklarje, papirničarje, opekarje, proizvodnjo aluminija in del kemijske industrije linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena. Medtem konkurente iz drugih držav članic EU njihove vlade razbremenjujejo. Sprejemajo takšne in drugačne variante za degresivno obdavčevanje, oprostitev plačil ali vračila dela davščin v primeru, če podjetja dosegajo določene okoljske cilje, povečujejo energetsko učinkovitost, če so vključena v shemo ETS ali že zgolj, če so energetsko intenzivni izvozniki.
Res je, da bo obremenitev nekoliko nižja od sprva napovedane. Toda to ne spremeni dejstva, da se nadaljuje politika dodatnih obremenitev v že tako nekonkurenčnem slovenskem poslovnem okolju.Ponovno razočarani gospodarstveniki pričakujejo takojšnje ukrepe na področju razbremenitev, vključno z uresničevanjem zaveze Vlade ob sprejemu omenjene uredbe, da bo nemudoma preučila sprejete smernice državnih pomoči za prispevke za obnovljive vire energije, ki bi po prijavi sheme v Bruslju lahko razbremenile najbolj energetsko intenzivne.
Prelaganje obremenitev
Naj spomnimo: Prispevek OVE smo do sedaj plačevali le pri električni energiji, v višini odvisno od odjemne skupine. Po lanskem januarskem kar 316% dvigu, je Vlada RS s 1.9.2013 vendarle znižala višine prispevka za slabih 50% za večje industrijske porabnike. Prispevek OVE pri elektriki se v letu 2014 ne spreminja, se pa zaradi manjka v shemi, ki financira OVE, v višini 23 mio € uvaja plačevanje prispevka tudi pri fosilnih gorivih.
GZS je kakršnemukoli dodatnemu obremenjevanju sicer ostro nasprotovala in predlagala različne možne rešitve, kako zbrati sredstva za izjemno hitro rastočo shemo, ki jih navaja Energetski zakon-1, a brez posluha. Letos shema potrebuje že 140 mio €, naslednje leto 150 mio €.Iz naslova prispevka OVE pri elektriki se zbere 103 mio €, z novim prispevkom OVE pri fosilnih gorivih pa je cilj zbrati dodatnih 23 mio € letos in 33 mio € naslednje leto. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in minister Dragonja sta se s stališčem GZS o »nič več dodatnih obremenitev« strinjala, pa vendar na koncu pristala na kompromisni predlog.
Novi OVE prispevek pri fosilnih gorivih
1.6.2014
zemeljski plin (€/Sm3)
0,00472
daljinska toplota (€/MWh)
0,95205
premog (€/kg)
0,00329
bencin (€/l)
0,00916
diesel (€/l)
0,00996
ELKO (€/l)
0,01992
kurilno olje (€/l)
0,01824