Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Krpanje proračuna: To niso zdravorazumske rešitve!

Nove obremenitve, ki jih namerava Vlada RS vključiti v rebalans proračuna, ne peljejo Slovenije iz krize. Z vnovičnim obremenjevanjem gospodarstva bo nova vlada, tako kot prejšnje, spet nesorazmerno obremenila delovno aktivne v gospodarstvu. To lahko še dodatno zaostri razvojni in zaposlitveni krč. Pozivamo vlado k umiku napovedanih novih bremen, hkrati pa vse deležnike k uporabi zdravega razuma.

Spomnimo. Bruto domači proizvod na prebivalca bo letos realno še vedno za 7,5 odstotka nižji kot pred krizo. Delovno mesto je po podatkih Sursa v tem času v zasebnem gospodarstvu izgubilo 72.000 delavcev. V sektorju države (javni sektor) pa je letos v primerjavi z letom 2008 po evropsko primerljivi metodologiji Surs, ki v ta sektor upravičeno vključuje vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, kar 12.200 zaposlenih več.

V takšnih razmerah nova vlada želi povečati prihodke za 108 milijonov evrov:

- z višjima davkoma na finančne in zavarovalne storitve: davka bo na koncu v precejšnji meri plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev - tudi za gospodarstvo,

- z zmanjšanjem obsega oprostitev iz naslova okoljske dajatve zaradi emisij CO2, kar bo dodatno obremenilo že drastično obremenjena energetsko intenzivna podjetja. Mnoga od teh podjetij so v tuji lasti, zato bo to vnovič tudi negativni signal tujim investitorjem. Med vsemi davčnimi prihodki in prispevki predstavlja davčni izplen iz okoljskih davkov več kot 10-odstotni delež, kar je že zdaj največ v EU, po okoljskih dajatvah glede na BDP pa smo z 3,82 % za Dansko takoj na drugem mestu,

- z večjo represijo nad sivo ekonomijo brez hkratnega zmanjšanja obremenitev gospodarstva z nižjimi davčnimi stopnjami,

- s trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah: to bo dodatno zaostrilo razmere v še ne konsolidirani in prestrukturirani industriji pijač, ki je po vrhu vsega še vedno v veliki meri v državni lasti. Zbrane trošarine ne bodo namenjene promociji zdravja, torej je učinek zelo vprašljiv.

Ob tem namerava vlada ohraniti četrti dohodninski razred, kar pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. Povsem razumljivo, da ga takšne poteze stimulirajo k odhodu v tujino. Tudi odsotnost socialne kapice destimulira način nagrajevanja razvojnih kadrov prek plače. Posledica je ohranjanje visoke stopnje socialne uravnilovke, beg možganov in zanemarljiv davčni izplen iz te skupine obdavčenih oseb.

Res je, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije, 250 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov več kot v zadnjih 12 mesecih. Toda če hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform, to nikakor ne bo dovolj za nov razvojni zagon. Nasprotno! Največjo ceno bodo spet plačali zaposleni v gospodarstvu.

Nujno je s trajnimi ukrepi bolj skrčiti javno porabo. V Sloveniji sicer poberemo primerjalo približno enako javnofinančnih prihodkov v BDP kot Nemci, naši odhodki v BDP pa nemške znatno prekašajo. Ob tem se sprašujemo, koliko od obljubljenih 600 milijonov evrov bo vladi res uspelo zbrati s krčenjem porabe, če pa je slovenska država že doslej neodgovorno nadzirala svojo javno porabo. Innato že večkrat prelila breme na gospodarstvo. Z novimi davki in novimi dajatvami.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS: "Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na Vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube."

Fotogalerija