Stališča in komentarji


Za čiste račune v javnem sektorju

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob zadnjih ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije o izplačilih na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb iz javnih virov apelira na pristojne, da se razmere sistemsko takoj uredijo.

Po objavi podatkov o izplačilih avtorskih honorarjev iz podatkovne baze Supervizor in različnih odzivov je namreč razvidno, da obstaja sum o nepravilnih praksah, pokazal pa se je tudi neustrezen odnos do transparentnosti porabe davkoplačevalskega denarja. Po objavi podatkov so se namreč pojavili celo odmevi, da gre pri objavi za kršenje ustave inčlovekovih pravic, pa čeprav gre za izplačila iz javnih, davkoplačevalskih sredstev.

GZS zavrača takšne izjave in pričakuje od pristojnih, da bodo zagotovili visoko preglednost takšnih izplačil in da bodo res sistemsko temeljito pregledali dosedanjo prakso. Sprašujemo se tudi, kako je mogoče opravičevati izplačilo avtorskih honorarjev lastnim zaposlenim za, po vsebini, nadurno delo, kar je soditi od odmevov z nekaterih fakultet. V podjetjih že dolgo velja da za redno delo zaposlenim, ki se jim izplačuje plača, ni mogoče izplačevati avtorskih honorarjev, kar je prav.

Ključno vprašanje pa seveda je, kaj smo davkoplačevalci dobili za ta denar oziroma kdo in kako nadzira dodatno delo, ki se je izplačevalo v tako visokih zneskih. Zlasti zato, ker je bilo v 11 letih izplačanih kar za milijardo evrov honorarjev. Bojimo se, da na zelo netransparenten način.

To je samo še en dokaz, da v Sloveniji nujno potrebujemo neodvisnega mednarodnega zunanjega revizorja, ki bo poglobljeno raziskal in preveril procese v javnem sektorju (tako imenovani expenditure review), in sicer na podlagi primerjav z drugimi javnimi sektorji v tujini. GZS to zahteva že več kot eno leto, a se nobena vlada in nobena druga ustanova na to še ni pozitivno odzvala. Nasprotno, mnogi se temu očitno upirajo.

Obenem posebej opozarjamo še na drugo možno netransparentnost, s področja prihodkov oseb javnega prava in njihovih zaposlenih na trgu, torej iz zasebnih virov. Če posamezniki iz javnih ustanov v svojem rednem delovnem času za svoj račun ali račun javne osebe opravljajo »dodatna« dela, ki so plačana iz javnih sredstev, to ni dopustno ne z zornega kota porabe davkoplačevalskega denarja (morebitna poraba rednega delovnega časa in dvojno plačilo za delo) ne z zornega kota tega, da to lahko povzroči nelojalno konkurenco zasebnim ponudnikom. Apeliramo na pristojne, dapreučijo tudi to področje in zastavijo sistem, ki bo jasno razmejeval javno od zasebnega.

Fotogalerija