Stališča in komentarji


GZS: letošnja rast BDP zelo težko nad 2 %

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujemo, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala okoli 1,5 %, morda tudi nekoliko več, zelo težko pa nad 2 %. Ekonomska politika mora zaradi še vedno velikih negotovosti sprejeti ukrepe za večjo konkurenčnost poslovnega okolja in brzdati javno porabo.

Napoved GZS je nekoliko pod povprečjem analitikov Consensusa (1,8 %), napovedjo WIIW (1,7 %) in Evropske komisije (1,8 %), vsekakor pa nižja od včerajšnje napovedi Umarja (2,4 %).

Zakaj so v napovedih takšna razhajanja? Na GZS smo v bistveno večji meri upoštevali domača in mednarodna tveganja, zaznana iz informacij o pogojih poslovanja na domačem in tujih trgih:

Največja razhajanja so glede ocene rasti investicij. Napoved GZS je nižja predvsem zaradi razpoložljivih informacij iz domačega gradbenega sektorja in inženiringov. Ti zaradi umiritve rasti investicij zadnjih sedem mesecev in upadanja novih pogodb za letos pričakujejo precej slabše poslovanje na domačem in tujem trgu kot lani. Komunalni projekti, financirani z EU sredstvi iz iztekajoče se perspektive, se zaključujejo in to z zamiki v izvedbi in plačilih, virov iz nove finančne perspektive pa bo za te namene, ko bodo, bistveno manj kot doslej. Tako javne investicije k rasti ne bodo več prispevale toliko kot doslej, pri zasebnih investicijah pa ob še ne dovolj gotovi konjunkturi in sedanjih pogojih financiranja ni pričakovati preboja.

V ocenah rasti v mednarodni trgovini so razlike manjše. Pri napovedi izvoznih gibanj smo upoštevali sekundarni učinek slabših uvoznih gibanj na trgih v razvoju, ki se na našem izvozu odražajo z zamikom. Uvozni trgi bodo namreč zaradi nižjih cen surovin, energentov in nižjih investicij na tujem povpraševali manj. Ob tem pa bo neto učinek rasti izvoza, znižanega za uvoz, pozitiven. Seveda pa so tveganja v rasti izvoza še vedno povezana z razmerami na trgih bivše Sovjetske zveze in ostalih žariščih, medtem ko večjo rast omogočajo tudi nižje obrestne mere.  

Tako neto izvoz in postopno okrevanje zasebnega trošenja še naprej ostajata ključno gonilo rasti, na katere lahko še dodatno vpliva tudi država z ukrepi ekonomske politike. Potrošniški optimizem se lahko rahlo  izboljšuje zaradi izboljšanih razmer na trgu dela, ki pa zaradi sicer doslej uporabljenih bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja na porabo ne bo imela večjega vpliva.

Slovenija ima sedaj priložnost, da ugodno poslovno in potrošniško klimo izkoristi za spremembe, le izkoristiti jih mora

Skrajni čas je, da se ekonomska in javno finančna politika usmeri v ukrepe za konkurenčnejše pogoje  poslovanja. Tako bo spodbudila še bolj vzdržno rast za podjetja na domačem in tujem trgu, okrepila interes vlagateljev za zasebne naložbe in pospešila investicije, ki stojijo zaradi administrativnih ovir. Usmeriti se mora v optimiranje stroškov in postopkov ter sprožiti nujne reforme, saj se razmerje med zavarovanci in upokojenimi (1:1,37) pospešeno slabša. Povečati je potrebno fleksibilnost trga dela, ki bo vzvod za zaposlovanje, predvsem mladih, s tem pa neposredno tudi večje prilive. Umiriti mora  pritiske za večanje javnofinančnih odhodkov, ki so bili blokirani z ZUJF in dogovori. Za vzdržnejšo rast, ki je nujna za javno finančno konsolidacijo v prihodnje, je treba sprejeti jasno usmeritev razvoja in prioritet vlaganj v razvoj, tako nacionalnih in evropskih sredstev, s katerimi se bo okrepila konkurenčnost industrije in storitvenih dejavnosti.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS: »Čas, ko zaznavamo okrevanje, je najboljši čas za reforme in krepitev rasti gospodarstva, saj je to bistveno manj boleče kot v času krize.«

Fotogalerija