Stališča in komentarji


Komentar GZS: Fiskalno pravilo v prid finančne suverenosti Slovenije

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vseskozi zagovarja sprejem zakona o fiskalnem pravilu, ker je tesno povezano z zagotavljanjem finančne suverenosti države. Kaj se lahko zgodi, ko država izgubi finančno suverenost, lahko prav te dni spremljamo v Grčiji.

Tudi slovenska politika v kriznih letih 2008-2013 pred domačo in tujo javnostjo ni kazala dovolj velike mere odgovornosti pri upravljanju javnih financ. Posledica tega je bila hitro naraščajoča zadolženost Slovenije, ko se je delež dolga v BDP početveril (povečal z 22 % na 80 %) in visoke obrestne mere na državni dolg, ki smo jih bili deležni vse do stresnih testov bank v decembru leta 2013 in so se od takrat znižale s 7 na 2,5 %.

Fiskalno pravilo pomeni lastno zavezo politike k nadzorovanemu, odgovornemu in racionalnemu upravljanju javnih financ v prihodnjih letih. Le tako bo postavljen temelj za vzdržne javne finance. Nenazadnje pa gre tudi za uresničitev ustavne zaveze. S tem bistveno lahko pripomoremo k odgovornemu vodenju države, torej k ohranitvi finančne suverenosti in neodvisnosti.

Hkrati bo vpis fiskalnega pravila v ustavo prispeval k dvigu ugleda Slovenije ter izboljšal zaupanje mednarodne finančne in splošne skupnosti v slovensko poslovno okolje, kar lahko prispeva tudi k večjemu zanimanju tujih vlagateljev za Slovenijo. Prav v času eskalacije grške krize, ko so tudi obrestne mere za Slovenijo dodatno lahko na udaru, je to še toliko bolj pomembno.

Zagotavljanje vzdržnih javnih financ je eden od nujnih ukrepov za okrepitev slovenskega gospodarstva ter ponovni razvojni zagon. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in krepitev socialne države.

Kako daleč lahko pomanjkanje nadzora nad javnimi financami, neplačevanje davščin, siva ekonomija … pripelje državo, je žal prav v zadnjih tednih mogoče spremljati na aktualnem primeru Grčije.

Zato je fiskalno pravilo eden od ključnih mehanizmov, da se ne bi kaj podobnega, kot je grški scenarij, kdaj ponovilo tudi v Sloveniji. Grki so včeraj sprejeli demokratično odločitev, katerih posledice pa v tem trenutku še ni moč predvideti. Ob nizki gospodarski rasti, izjemno visoki brezposelnosti, zmanjšanemu izvozu, pomanjkanju likvidnih sredstev je bankrot države videti kot realna možnost. Verjetnost, da Grčija izstopi iz evroobmočja, se veča. Hkrati pa je vprašanje, koliko grškega dolga bo plačala Slovenija, neposredno in posredno skupaj z drugimi članicami EU.

Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič: »Res je, da so se Grki včeraj odločili na demokratičnem referendumu. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi se na referendumu o pomoči Grčiji odločali v drugih 27 članicah EU. Tudi Slovenije mora in bo svoje obveznosti poravnala in nevzdržno je, da to temeljno pravilo ne bi veljalo za vse.«

 

Fotogalerija