Stališča in komentarji


Tudi z »Junckerjevim« potencialom v Sloveniji preveč mečkamo!

Makroekonomski položaj Slovenije je sicer v zadnjih četrtletjih relativno ugoden, vendar nam to ne dovoljuje nikakršnega zadovoljstva. Vzrokov za boljše razmere namreč ne gre iskati v odličnem vodenju države in visoki domači potrošnji, temveč je trenutna gospodarska rast v prvi vrsti posledica visoke rasti izvoza zaradi za nas (trenutno) ugodnih razmer na tujih trgih. Domača potrošnja je namreč še vedno precej šibka, velikih investicij ni na vidiku, politika pa svojih obvez in nalog še vedno ni zadovoljivo opravila!

 

Izvoz že dolgo ni bil na tako visoki ravni, kot je sedaj. Ob polletju je bil blagovni izvoz medletno višji za 5,8 %, izvoz storitev za 5,3 %. Zgolj v juniju se je blagovni izvoz medletno povišal za desetino, kar dokazuje, da se ugodna dinamika v zadnjih mesecih krepi. Vendar pa so nove grožnje že na vidiku. Sprememba kitajske monetarne politike in boj proti korupciji, recesija v Rusiji, težaven dogovor z Grčijo, speča ukrajinska kriza, nižja gospodarska rast od pričakovane v Nemčiji, in še bi lahko naštevali. Neugoden razplet enega ali več takšnih groženj lahko ogrozi polet slovenskega izvoznega gospodarstva.

Domača potrošnja pa ne poganja gospodarske rasti. V prvem četrtletju je bila rast kljub boljšim trendom na trgu dela pod pričakovanji. Indeks dolgotrajno brezposelnih se povečuje tudi v letošnjem letu in že presega 54,3%. Novih investicij skoraj ni, v prvem četrtletju so bile investicije medletno nižje za odstotek. Za gradbeništvo, ki se je v prvih petih mesecih soočalo z 4-odstotnim upadom vrednosti gradbenih del, enem najvišjih v Evropi, bo naslednje leto še bolj kritično. To bo posledično vplivalo tudi na z njim povezane panoge, kot so inženiringi, arhitektura, kreativne industrije.

Pri pripravi projektov, ki bi zavrli nadaljnji padec gradbeništva, zagnali domačo potrošnjo ter prispevali k odpiranju novih delovnih mest, država stoji na mestu. Brez vizije, brez konkretnih ciljev in brez (proračunskega) denarja. Posledice: slabo pripravljena projektna dokumentacija, zamude pri izvedbi projektov, premajhno črpanje evropskih sredstev, nezaupanje in s tem povezana nezainteresiranost  domačih in tujih vlagateljev za naložbe …  

 

Vendar na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da ima Slovenija številne priložnosti, ki zavezujejo tudi Vlado RS, da opravi domačo nalogo:

Sredstva. Res je, da v proračunu ni denarja za nove projekte. So pa številni drugi viri. Tu so evropska sredstva, javno-zasebna partnerstva, tuji investitorji, ipd.. Potreba pa je pretehtana, vendar hitra odločitev za to, kje bomo gradili z lastnimi sredstvi in kje s privatnimi (tujim) kapitalom.

Akcija. Nič ne pomaga kopica napisanih strategij, če niso podkrepljene in konkretno utemeljene z operativnimi programi, natančno opredeljenimi roki ter nosilci nalog. Cilji v vladnih dokumentih morajo biti merljivi, odgovornosti za njihovo izvedbo jasno določene. V nasprotnem primeru jih lahko pospravimo nazaj v predal, in čakamo, da nas bodo bolj ambiciozni konkurenti z vizijo, jasno zastavljenimi cilji in postavljenimi strategijami, še naprej prehitevali po levi in desni.

 

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Pozivamo Vlado, da pripravi tako strateške kot izvedbene dokumente, ki bodo omogočili izvedbo pomembnejših infrastrukturnih projektov. Najdimo najprimernejše vire financiranja, od državnega denarja, javno zasebnih partnerstev, do tujih investitorjev, ki so pripravljeni vstopiti v finančno zanimive in dobro pripravljene projekte.«

Fotogalerija