Stališča in komentarji


Gospodarska rast v višini 3 % odpira Pandorino skrinjico!

Lanskoletna realna gospodarska rast je bila nad našimi pričakovanji. To nas sicer navdaja z optimizmom, vendar se je treba zavedati, da je v prvi vrsti posledica izvoznih aktivnosti in visoke rasti črpanja evropskih sredstev za namene obnove lokalne infrastrukture. Zato moramo biti v prihodnje zmerni in racionalni pri javni porabi, saj bo zgolj sprostitev zavez po ZUJF prinesla dodatne obremenitve proračuna. Slovenija mora ohraniti oba ključna cilja: postopno zmanjševanje javnega dolga in zagon gospodarstva preko davčnih in administrativnih razbremenitev.

Letošnja gospodarska rast bo najverjetneje presegla 2 %, vendar bo že naslednje leto pod pritiskom zaradi večjega izostanka investicij. Predvsem za gradbeništvo, ki se je v prvih petih mesecih soočalo z 4-odstotnim upadom vrednosti gradbenih del, enem najvišjih v Evropi, bo tako naslednje leto kritično. To bo posledično vplivalo tudi na z njim povezane panoge (inženiringi, arhitektura, kreativne industrije..).

Slovenija se je z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo v drugem četrtletju uvrstila za glavnino Višegrajskih držav oziroma na 7. mesto v EU-28. Po pričakovanjih so glavnino prirasta prispevale dodana vrednost v predelovalnih dejavnosti in v trgovini. Letošnja rast domače potrošnje sicer potrjuje dinamiko na trgu nepremičnin in pri prodaji vozil, še vedno pa ne poganja gospodarske rasti, na kar že dlje časa opozarjamo. Glede na oceno GZS je bila rast v drugem kvartalu sicer nad pričakovanji. Dejstvo namreč je, da smo računali na večje krčenje državne porabe. Hkrati se že sedaj nakazuje šibkejša rast predelovalne dejavnosti v Sloveniji v drugi polovici leta, tudi zasebno trošenje bo verjetno previdnejše.

V zadnjih treh četrtletjih se dinamika gospodarske rasti umirja, kar je predvsem posledica šibke dejavnosti v gradbenem sektorju. Rastejo investicije v opremo in stroje, kot tudi v transportno opremo, kar je posledica večjih naročil naših izvoznikov, medtem ko domače gradbeništvo ostaja šibko tako zaradi izteka finančne perspektive kot še vedno visokega števila neprodanih stanovanjskih objektov, namenjenih prodaji. Novih investicij skoraj ni.

Dodatno nevarnost predstavlja tudi predlagana redefinicija minimalne plače, ki bi z izločanjem dodatkov povečala stroške dela v dejavnostih z najnižjo dodano vrednostjo. V času, ko je rast zaposlenosti še vedno nizka in se povečuje rast trajno brezposelnih, so tovrstne zahteve povsem nesprejemljive, saj so stroški dela v dodani vrednosti že sedaj najvišji v EU (12 % višji kot EU-28) oz. kar za tretjino višji kot v Višegrajskih državah.

Ob tem so zunanje ovire gospodarski rasti že na vidiku. Negotovost razrešitve grške krize, gospodarsko ohlajanje in spremembe monetarne politike na Kitajskem, recesija v Rusiji, speča ukrajinske krize … lahko ogrozijo prihodnjo rast slovenskega izvoznega gospodarstva.

Pričakujemo, da država končno opravi svojo domačo nalogo. V skladu z dano zavezo mora zagotoviti 1,5 mrd evrov za investicije, ki bodo dale pospešek domači potrošnji. Nemudoma mora realizirati nujne strukturne reforme, kar je nenazadnje tudi zahteva Evropske komisije, ter zagotoviti ponovni razvojni zagon.

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Dosežena gospodarska rast potrjuje, da še imamo vitalno gospodarstvo, ki je sposobno izkoristiti ugodne razmere na globalnih trgih. Za stabilnejšo in mirnejšo prihodnost pa potrebujemo strukturne reforme, vzdržne javne finance in smelejše razvojne projekte, ki bodo dali delo domačemu gospodarstvu.«

Fotogalerija