Stališča in komentarji


GZS o proračunu: To je tvegana ekonomska politika!

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) s čedalje večjo zaskrbljenostjo spremljamo pripravo proračuna za leti 2016 in 2017. V dokumentu, ki ga je Vlada RS sprejela na včerajšnji seji, projekcije prihodkov za leto 2016 temeljijo na Umarjevi visoki gospodarski rasti v višini 2,3 %, kar je zelo optimistično - nad povprečjem napovedi drugih analitikov. V primeru manjše gospodarske rasti to pomeni, da se strukturni primanjkljaj ne bo zmanjšal, fiskalne zaveze pa bodo kršene.

To pa ni edini razlog za skrb. Potem, ko delu gospodarstva grozi višja bruto minimalna plača, ki bo nedvomno ogrozila številna delovna mesta (od višje bruto plače bo več imela država kot pa delavci z najnižjimi plačami), se bosta po predlogu vlade spet povečala masa plač in število zaposlenih v javnem sektorju. Pri čemer je masa plač že letos za 9 odstotkov nad tisto v predkriznem letu 2008, prav tako pa je v javnem sektorju za 3.000 več zaposlenih. Spomnimo, masa plač v zasebnem delu gospodarstva je višja le za 2,7 %, izgubljenih delovnih mest pa kar 67.000.

Če bo sprejet takšen proračun, Slovenija še dve leti ne bo imela razvojno usmerjenega proračuna, kljub retoriki vladnih predstavnikov, da je temu tako. Eno so besede, drugo so dejanja. Investicij, ki imajo večji multiplikativni učinek na gospodarstvo kot poraba, bo denimo manj kot doslej. Prostora za razbremenitev gospodarstva še manj.

Še zlasti, ker se bodo občutno zvišali tudi izdatki za pokojnine, pri čemer transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno že presega tretjino vseh prihodkov nenasitne pokojninske blagajne. Za pokojnine namenimo že okoli 13 % BDP. To je po projekcijah najvišji delež v BDP med državami EU. Za pokojnine namenjamo 4,3 milijarde evrov letno (iz proračuna že približno 1,5 milijarde evrov), uskladitev pokojnin in dvig letnega dodatka pa bi pomenil dodatne stroške v višini 150-200 milijonov evrov.

Plan gibanja prihodkov in odhodkov proračuna je sicer pripravljen na osnovi počasnega zniževanja strukturnega primanjkljaja, ki pa ne upošteva rastočih stroškov obresti. Izdatki za obresti se z leti ne povečujejo toliko zaradi spreminjajočih obrestnih mer, pač pa predvsem zaradi rastoče višine nominalnega dolga.

Spomnimo: konsolidirani javni dolg je od leta 2008 zrasel z osmih na več kot 30 milijard evrov. BDP na prebivalca pa je kljub temu še vedno za šest odstotkov nižji kot leta 2008 

Kritične točke vladnega predloga proračuna 2016-2017:

·         Prioritete vlade pri financiranju so usmerjene v področja varnosti ljudi in premoženja, vključno s poplavno varnostjo, zdravja, varnosti, pravosodja, infrastrukture in izobraževanja. Razvojnega zagona gospodarstva ni omenjenega.

·         Predloga proračunov za leti 2016 in 2017 zaznamujeta višji načrtovani ravni prihodkov (zaradi porasta domačih davčnih prihodkov). Zato proračunski uporabniki na integralnem delu proračuna večinoma razpolagajo z višjimi pravicami porabe kot v rebalansu 2015.

·         Raven investicij v letih 2014-2015 je bila izrazito visoka zaradi dejstva, da se 31. 12. 2015 zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja finančne perspektive 2007 – 2013, predvidena raven investicijskih odhodkov v 2016 in 2017 pa se vrača na raven leta 2013.

·         Višja zaposlenost in učinki zakonodaje, ki je uvedla prispevke na študentsko delo, v 2016 in 2017 zagotavljajo večjo vzdržnost pokojninske blagajne, kar se odraža tudi na višini transfera v pokojninsko blagajno. A hkrati vlada še vedno ni razbremenila rednih delovnih razmerij. Bruto stroški dela so v Sloveniji nekonkurenčni, nadpovprečni.

·         Zaradi učinkov napredovanj v javnem sektorju se povišuje masa sredstev za plače in prispevke.

 

·         Zaradi splošnega porasta ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih bodo v 2016 nekoliko višji odhodki za obresti.

 

Proračunske vladne škarje, ki grozijo gospodarstvu:

GLAVNI UKREPI NA ODHODKOVNI STRANI:

·         1 % višja masa javnih plač

·         Izredna uskladitev pokojnin

·         Manjša vlaganja (zaradi manj evropskih sredstev)

GLAVNI UKREPI NA PRIHODKOVNI STRANI:

·         Dvig stopnje DDV-ja postane trajen ukrep (250 mio EUR)

·         Nevarnost redefinicije minimalne plače

 

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Od retorike o razbremenjevanju gospodarstva je v predlaganem proračunu zelo malo. Reform po enem letu obljub še vedno ni mizi. To ni razvojna ekonomska politika, temveč visoko tvegana ekonomska politika.«

Fotogalerija