Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo bili prijetno presenečeni, ko smo v petek zvečer poslušali predsednika Vlade RS, gospoda Mira Cerarja. Njegove besede so bile pravi balzam na rane, ki smo jih dobili v zadnjih mesecih prepričevanja, da je redefinicija minimalne plače za gospodarstvo nesprejemljiva, saj je neposredna grožnja številnim delovnim mestom v dejavnostih z nizko dodano vrednostjo.

Dejal je: »Mi moramo razbremeniti delo«. V isti oddaji je večkrat ponovil, da se strinja s pričakovanji gospodarstva  po razbremenitvi stroška dela in nujnosti večje prožnosti trga dela. Poudaril je: »Bistveno je to: če na eni strani bolj pravično uredimo minimalno plačo, kar si želimo, moramo na drugi strani hkrati razbremeniti delodajalce prispevkov in jim pomagati, da bo gospodarstvo lahko naprej dihalo.« Dodal je še, da moramo te procese delati vzajemno! Kakršne koli drugačne rešitve, kakor na primer prehitevanje s sprejemom redefinicije minimalne plače, bi pomenilo še večjo nezaposlenost mladih.

Verjeti predsednikovim besedam ali ne, je zdaj vprašanje. Kakor vemo, se v slovenski politiki pogosto zelo lahko požre dana beseda in tudi obljuba. Zgodovina nas uči, da je  politika, predvsem skozi usta ministrov, vsa zadnja leta obljubljala razbremenitev stroškov dela, dogajalo pa se je ravno obratno. S širitvijo osnov za plačilo prispevkov smo strošek samo povečevali. Bo Miro Cerar tisti predsednik Vlade RS, ki bo izpolnil dano in večkrat ponovljeno obljubo?

Zelo pomembno je, da Vlada izpolni tudi obljubo o razvojno naravnanem proračunu v prihodnjih dveh letih! Če bo sprejet takšen proračun, kot ga imamo na mizi, bo Slovenija relativno ugodna gospodarska gibanja  izrabila za več zaposlovanja v javnem sektorju, za povečano maso plač iz naslova napredovanj, za dvig pokojnin, ne pa za večje število investicij in davčno razbremenitev gospodarstva, kar bi oboje imelo  multiplikativni učinek tako na gospodarstvo kakor tudi na prihodke proračuna v naslednjih letih.

Strinjamo se, da mora biti plan gibanja prihodkov in odhodkov proračuna  pripravljen na osnovi počasnega zniževanja strukturnega primanjkljaja, vendar pa je potrebno s proračunom poskrbeti tudi za želeno gospodarsko rast, ki jo tako optimistično napovedujemo. Kajti le ta  bo zagotavljala ustrezno polnjenje proračuna. Večje število zaposlenih v zasebnem sektorju bi moral biti tudi cilj Vlade RS, kajti v primeru manjše gospodarske rasti od predvidene, se strukturni primanjkljaj ne bo zmanjšal, fiskalne zaveze pa bodo kršene.

 Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Skoraj vse vlade v zadnjih 10 letih so obljubljale razbremenitev stroškov dela in gospodarske reforme. GZS upa, da obljube predsednika Cerarja ne bodo šle po poti neuresničenih obljub njegovih predhodnikov.«