Gospodarstvo in vsi zaposleni v njem v zdravstveno in druge javne blagajne prispevajo preveč, da bi še naprej lahko molčali. Ne pristajamo več na nikakršne dodatne obremenitve delodajalcev, pa tudi ne na dodatne obremenitve zavarovancev iz vrst delovno aktivne populacije, ki danes plačujejo največ.

Po predstavitvi analize slovenskega zdravstva, ki so jo pripravili tuji in domači strokovnjaki, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljamo, da je pred kakršnimkoli iskanjem novih virov financiranja zdravstva potrebno zagotoviti racionalno porabo obstoječih zbranih sredstev, in sicer predvsem:

-       z optimizacijo in specializacijo mreže zdravstvene dejavnosti, na jasno definiranih kriterijih in merilih (ob trenutni razpravi, ki se vodi ob reorganizaciji urgenc in dežurnih služb in željah po krepitvi primarnega nivoja zdravstvenega varstva je ta potreba še očitnejša),

-       s strogo razmejitvijo javnega in zasebnega zdravstva: preprečitev odlivanja javnega denarja iz javnega zdravstva in hkrati ohranitev zasebnega zdravstva kot zdrave konkurence,

-       z redefinicijo košarice pravic (prilagoditev obsega in sestave pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; očiščenje zdravstvene blagajne izdatkov, ki vanjo ne sodijo),

-       z uvedbo sistema »Denar naj sledi bolniku«/ račun, ki ga prejme zavarovanec za vsako opravljeno storitev,

-       s kvalitetnim upravljanjem izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z več pooblastili in tudi odgovornostmi ter ustrezno sestavo svetov zavodov.

Ob tem želimo na GZS konstruktivno razpravo o:

-       krajšanju obdobja plačila nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca,

-       limitiranju trajanja bolniške odsotnosti,

-       nižanju nadomestila v primeru poškodb in bolezni izven dela ter uvedbi čakalnega dne,

-       razmisleku o upravičenosti obremenitve delodajalcev s prispevkom za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53% plače (letno iz tega naslova v blagajni zberemo okoli 80 milijonov evrov), ki se vsaj v enem delu nenamensko porablja,

-       nujnosti uvedbe diferencirane prispevne stopnje, ki bi lahko prinesla bistveno nižje obremenitve,

-       kolektivni pogodbi zdravstvene dejavnosti, ki po naši oceni prinaša zaposlenim v tej dejavnosti tudi sorazmerno visoke in neutemeljene pravice, če jih primerjamo z zaposlenimi v zasebnem sektorju (izločanje dodatkov za pogoje dela, višina letnega dopusta)

-       problematiki absentizma v zdravstveni dejavnosti.

 

Predstavniki GZS smo bili povabljeni na predstavitev analize slovenskega zdravstva, ki so jo pripravili tuji in domači strokovnjaki. Prvo srečanje je bilo namenjeno predvsem oceni financiranja zdravstva v Sloveniji. Sledile bodo še preostale tematike, kot so uresničevanje pravic, kakovost v zdravstvu in upamo, da vsaj tudi organizacija zdravstvenega sistema, mreža in vse tisto, kar vpliva na optimalno porabo javnih in zasebnih sredstev. Šele zatem bo mogoče dati celovito oceno stanja in predlogov.

Ob tem poudarjamo, da v zadnjih letih nismo imeli na mizi resnih reformnih predlogov s strani vlade. Vsi dosedanji predlogi so zasledovali predvsem cilj delodajalcem in zavarovancem pobrati še več denarja - za polnjenje soda, ki pušča na številnih koncih in krajih. To smo v zadnjih letih konstantno ugotavljali, tako mi kot zdravstvena stroka, mediji in zavarovanci. Upamo, da tokrat ne bo tako, čeprav so se prvi odzivi na analizo usmerili ravno na financiranje zdravstva in iskanje novih virov.

Gospodarstvo in vsi zaposleni v njem v zdravstveno in druge javne blagajne prispeva precej sredstev, preveč, da bi lahko molčali. Zato vseskozi poudarjamo, da ne pristajamo na nikakršne dodatne obremenitve delodajalcev, pa tudi ne na dodatne obremenitve tistega dela zavarovancev iz vrst delovno aktivne populacije, ki danes plačujejo največ.

Aktualna razmišljanja o višji prispevni stopnji za zdravstveno zavarovanje so za nas popolnoma nesprejemljiva! Ravno obratno, pričakujemo razbremenitve in to takoj. Potrebna je enakomernejša in pravičnejša obremenitev s prispevkom za zdravstveno zavarovanje vseh zavarovancev, tudi upokojencev. Pred vsakim razmišljanjem o obremenitvah drugih prihodkov, tudi pasivnih, s prispevkom za zdravstveno zavarovanje, pričakujemo udejanjanje te zahteve, ki nas bo kot državljane in uporabnike zdravstvenega sistema postavila v enakopravnejši položaj.

 

Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog: »Aktualna razmišljanja o višji prispevni stopnji za zdravstveno zavarovanje so za nas popolnoma nesprejemljiva! Ravno obratno, pričakujemo razbremenitve, in to takoj.«