Stališča in komentarji


»V Sloveniji se splača trošiti, ne pa vlagati v nova delovna mesta!«

Tako »davčno reformo«, ki jo je včeraj objavilo ministrstvo za finance, ocenjuje generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.  Ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme, še manj nekaj, kar bi gospodarstvo lahko pozdravilo. Predvsem pa nikakor ne odtehtajo zagotovil, ki jih je vlada dajala glede razbremenitve gospodarstva.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo zelo zaskrbljeni zaradi predlaganega svežnja treh davčnih zakonov, ki jih je ministrstvo za finance poslalo v javno razpravo. Opozarjamo predvsem, da je predvideno znižanje olajšave za investiranje in za raziskave in razvoj zgrešeno in izrazito nestimulativno za investitorje. Ta ukrep po naših informacijah definitivno škodi ključnemu cilju, ki bi mu morali slediti, to pa je odpiranje in podpora kakovostnim delovnim mestom. Vlada presliši vsa mednarodna opozorila in zahteve domačega gospodarstva, kako je treba zagotoviti gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta.

Poleg tega bo imelo uvajanje sistema izplačevanja in obdavčitve delovne in poslovne uspešnosti za zaposlene učinke za podjetja in za zaposlene šele v letu 2017. Zato se sprašujemo, kje je obljubljena istočasnost razbremenilnih ukrepov z drugimi ukrepi, ki bodo že letos obremenili gospodarstvo, saj se je k temu javno zavezal tudi predsednik vlade.

Zelo smo začudeni nad informacijo iz medijev, da na ministrstvu za finance pravijo, da so ukrepi usklajeni z gospodarskim ministrom in sledijo željam gospodarskih združenj. Po teh informacijah naj bi bil učinek olajšav, predlaganih za ukinitev ali znižanje, na BDP zelo majhen, pozitivni učinek olajšav za izplačilo za uspešnost pa bo precejšen. Na GZS nimamo nikakršnih informacij omenjenega ministrstva. Obenem nismo prejeli niti informacij, kako bodo ukrepi vplivali na poslovanje podjetij, niti kakšna bo po novem obremenitev podjetij glede na konkurenčne države. Spomnimo, GZS je največje gospodarsko združenje v Sloveniji.

Tudi zato posebej poudarjamo, da ni smiselno primerjati slovenske davčne obravnave dobičkov podjetij z obravnavo v razvitih državah, ker te niso naše največje tekmice za nove investicije. Primernejše je uporabiti primerjavo s kazalcem implicitne obdavčenosti kapitala, ki za Slovenijo po zadnjih razpoložljivih podatkih Evropske komisije znaša 19,6, pri naših dejanskih gospodarskih tekmicah za investicije, ki so iz srednje Evrope, pa med 16,7 in 21,4, s srednjo vrednostjo 18,8. V to primerjavo je že vključen tudi učinek olajšav, kar pomeni, da bi bila Slovenija poslej v še bolj neugodni situaciji.

Navsezadnje bi morala vsaka reforma slediti ključnemu cilju, to pa je konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja za nova delovna mesta v gospodarstvu. Po deležu javne porabe v BDP smo na 10. mestu v EU. Po BDP na prebivalca pa bistveno nižje. Glede na to, da se je Vlada dogovorila s sindikati javnega sektorja še za dodatno povečanje javne porabe, sodimo, da gre pri davčni reformi za izrazito neuravnotežen ukrep, ki je nekorekten do gospodarstva in vseh, ki so zaposleni v realnem sektorju.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič: »Reforme v Sloveniji zgledajo približno takole. Gospodarstveniki v dobri veri pripravimo predloge, zlasti s ciljem več delovnih mest. Vladni predstavniki jih pozdravijo in rečejo, da bi večino tega lahko uresničili. Ko pride dan, ko je treba izstaviti račune zaradi javnih financ, pa sindikatom javnega sektorja ponudijo dodatne popuste, podjetjem pa izstavijo še višji račun. To je tako, kot če bi vam trgovka na blagajni zaračunala dodatni znesek, ker baje to prispeva k boljši kakovosti izdelkov na policah in ker morajo poskrbeti za plače v trgovskem podjetju. Bi še kdaj vstopili v takšno trgovino?«

Fotogalerija