Stališča in komentarji


Je 12% davčnih zavezancev res srednji razred?

Vlada je na sobotni korespondenčni seji sprejela nov dohodninski sveženj ukrepov. Po tem predlogu naj bi bil srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda za dve leti davčno razbremenjen; četrti dohodninski razred kljub obljubljeni začasnosti ostaja nespremenjen.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob novem predlogu opozarja, da prinaša pozitiven učinek le 12% vseh davčnih zavezancev, tistim torej, ki imajo neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 ter manj kot 70.907,20 evrov.

 

Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 %, ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev, imela nevtralen učinek na državni proračun. Ravno tako ocenjuje, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo preverili izračune. S predlogom sprememb se dejansko razbremenijo le zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 EUR, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače. Ministrstvo za finance namreč predlaga dvig meje med drugim in tretjim dohodninskim razredom s sedanjih 18.960,28 EUR na 20.400,00 EUR neto letne davčne osnove.

 

Po naših izračunih bo razbremenjenih le 114.740 oziroma 12 % dohodninskih davčnih zavezancev. Razbremenitve bodo deležni tisti z mesečno bruto plačo nad 3.411 evrov (3.853 v primeru 1 otroka ali 4.333 v primeru dveh). Prejemniki neto plač med 1.573 in 4.056 evri bodo mesečno prejeli 17 oziroma letno 202 evrov več. Izpad za proračun znaša 23 mio EUR. Vendar je z ohranitvijo 4. davčnega razreda obremenjenih 3.262 zavezancev, kar predstavlja 0,34 % vseh zavezancev. To pomeni ohranitev 30 mio EUR bremena, ki ga plačujejo ti zavezanci.

 

Spremembe torej nimajo nevtralnega učinka na državni proračun, saj se prihodki proračuna povečujejo (+7 mio evrov), brez upoštevanja višjih plač v zasebnem in javnem sektorju kot tudi rasti zaposlovanja. Po drugi strani se stroški dela (bruto bruto plače) za gospodarstvo prav nič ne spremenijo. 

 

5 ključnih dejstev

·         Uvedba 4. dohodninskega razreda je bil leta 2013 obljubljen kot začasen ukrep, vendar se podaljšuje njegova veljavnost.

·         Z dvigom lestvice 3. davčnega razreda srednji razred ni razbremenjen, pač pa je malenkostno (17 EUR na mesec) razbremenjenih 12 % dohodninskih zavezancev.  

·         Dvig lestvice za 3. davčni razred je označen kot začasne narave in naj bi veljal le dve leti.

·         Spremembe nimajo nevtralen učinek na državni proračun, saj se izplen za državni proračun povečuje (+7 mio EUR), brez upoštevanja višjih plač v zasebnem in javnem sektorju kot tudi rast zaposlovanja.

·         Ohranitev najvišje dohodninske stopnje še naprej destimulira izplačevanje višjih plač, kar kontradiktorno omejuje možnost za višanje davčnega izplena iz visokih plač.

 

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Neto učinek zadnjih predlaganih sprememb na mesečni neto prejemek zaposlenega bo 1 % ali celo manj. Zato ne moremo govoriti o drugem kot zgolj o simbolični razbremenitvi.«

Fotogalerija