Na Gospodarski zbornici Sloveniji smo v Analitski skupini SKEP opredelili glavne pozitivne in negativne dejavnike, ki bodo spremljali gospodarstvo v letu 2016.
Razlogi za optimizem:
· Visok kazalnik optimizma slovenske industrije v decembru (PMI – Indeks nabavnih managerjev), ki nakazuje pričakovanje o nadaljnji rast BDP. PMI se je tako po dvomesečnem ohlajanju decembra zaradi zaznanega velikega porasta novih naročil ponovno povzpel visoko na 71,2 (nivo nad 50 pomeni rast).
· Visoko zaupanje predelovalne industrije v decembru – kazalnik zaupanja za 2 o.t. višji kot decembra lani, zvišali so se tudi kazalniki pričakovanj (pričakovano skupno povpraševanje +6 o.t.), pričakovan izvoz (+8 o.t.), pričakovano zaposlovanje (+12 o.t.).
· Rast optimizma domačega potrošnika, ki je najvišji v zadnjih 8 letih. Potrošniki z večjimi nakupi (predvsem trajnih dobrih) pomembno vplivajo na gospodarsko rast, saj zasebna potrošna predstavlja dobro polovico BDP.
· Nižje cene kovin in materialov: 30 % nižje cene kot pred letom v USD; 20 % v EUR.
· Ugodni trendi v nemškem gospodarstvu se nadaljujejo (IFO); veča se zaposlovanje, kar bo spodbudilo potrošnjo v največjem evropskem gospodarstvu. Nemški arhitekti so najbolj optimistični v zadnjih 25-ih letih.
Žarišča tveganja:
· Grčijo čaka velik del reform, ki jih Evropska komisija pogojuje za izplačilo naslednjega dela obroka. Naslednji večji korak je reforma pokojninskega sistema, ki bo težko izvedljiva. Namesto 2-odstotne rasti v 2015 naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 2 %.
· Brexit, to je morebitni izstop Velike Britanije iz EU, bi pomenil 10 mrd funtov stroškov za britansko gospodarstvo. Sentiment evropskih gospodarstvenikov bi lahko bil močno prizadet. Zlasti bi namreč Brexit udaril po finančnem sektorju v londonskem Cityju, ki ustvarja velik del britanskega BDP, prišlo bi do uvedbe nekaterih necarinskih ovir pri vstopu britanskih podjetij na EU trg in obratno. Slovenija bi izstop Brexit občutila kot možen višji prispevek v EU blagajno, podjetja naletela na večje carinsko-birokratske ovire.
· Države izvoznice surovin so tudi trgovinske partnerice EU. Vprašanje je, kakšen bo učinek na izvoz Evrope na te trge. Evroobmočje kot celota namreč realizira na trgih v razvoju četrtino celotnega izvoza.
· So cene surovin, še posebno nafte, resnično na vzdržnih ravneh? Porast cene na 70-80 USD za sodček lahko pomeni vrnitev obdobja visokih cen, kar lahko zamaje zavezo ECB po držanju nizkih obrestnih mer.