Javno finančni dosežki so posledica zakona o uravnoteženju javnih financ, sanacije in dokapitalizacije bank, ustanovitve DUTB, izvoznega uspeha slovenskih podjetij … Večina odločitev je bila sprejetih pred njegovim mandatom. Veliko pa je k temu prispevalo tudi gospodarstvo, predvsem izvozniki.
Izbor dr. Dušana Mramorja za evropskega finančnika leta 2016 je bolj priznanje Sloveniji in njegovim predhodnikom kot njemu samemu. Izbrali naj bi ga namreč zato, ker se je primanjkljaj Slovenije zelo znižal glede na leto 2013. Vemo pa, da je bilo to znižanje predvsem posledica dogodkov pred njegovim mandatom.
Predvsem gre za zakon o uravnoteženju javnih financ, sanacijo in dokapitalizacijo bank, ustanovitev DUTB, kar se je vse zgodilo že v času ministrov Janeza Šušteršiča in Uroša Čuferja. Poleg tega pa tudi izvoznega uspeha slovenskih podjetij, kar je povečalo davčno osnovo in s tem prihodke državnega proračuna.
Zasluge Mramorja so predvsem v tem, da je vztrajal na že prej začrtani poti in ni vedno popustil še večjim pritiskom po povečevanju javne porabe.
Pri odhodkih davčnega proračuna Dušan Mramor ni opravil domače naloge. Javno finančno konsolidacijo izvaja z dodatnim davčnim zategovanjem pasu. Stroški zadolževanja so se res znižali, a kot omenjeno, zaradi odločitev, ki so bile sprejete že pred njim, in zaradi uspeha pomembnega dela gospodarstva, ki je največ prispevalo k rasti BDP.
Samo Hribar Milič: Prav bi bilo, da Dušan Mramor simbolično deli to priznanje s tistimi v Sloveniji, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti. Nenazadnje tudi za to, ker je podobno priznanje leta 2005 prejel takratni finančni minister dr. Bajuk, zasluge pa je nedvomno imel predvsem dr. Mramor, ki je bil finančni minister pred tem.«