Stališča in komentarji


Nad še visoko slovensko rastjo se že zbirajo oblaki

Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju (3,3 %) bo verjetno težko ponovljiva. Prebujena zasebna poraba, toda na obzorju nevarnosti za izvoznike.

Zelo visoka rast v zadnjem četrtletju je imela povsem druge vire kot v predhodnih treh četrtletjih.

Uvoz je zaradi večjega domačega trošenja gospodinjstev, države in investicij naraščal hitreje od izvoza, zato je saldo menjave s tujino celo negativno prispeval k BDP-ju (znižanje za 0,1 o.t.).

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za krepkih 3,4 %, pri čemer so se investicije v opremo in stroje povečale za 13,4 %, od tega v transportno opremo za 18,6 %. Na drugi strani so se investicije v gradbene objekte zmanjšale tretje četrtletje zapored, tokrat za 3,7 %.

Trošenje gospodinjstev, ki je bilo najvišje po letu 2008, se še naprej povečuje, saj ga spodbujajo nizke obrestne mere in visok optimizem potrošnikov zaradi izboljšanja na trgu delovne sile (1 % več delovno aktivnih, 6,1 % manj brezposelnih ter za 1,2 % višje realne plače v 2015). Svoj prispevek k temu imajo tudi nižje cene naftnih derivatov, ki večajo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, ki ga tako namenjajo nakupu drugih dobrin. Zniževanje cen oziroma deflacija tako ne vpliva negativno na trošenje gospodinjstev.

Med dejavnostmi so dodano vrednost najbolj povečali kmetijstvo (za 11,3 %, predvsem zaradi nizkih cen pogonskih goriv), sledile so jim IKT dejavnosti (5,9 %) in predelovalne dejavnosti (5,2 %). Upad je beležilo le gradbeništvo (-0,4 %).

Kljub visoki oceni gospodarske rasti za leto 2015 so pričakovanja za leto 2016 precej bolj negotova. Mednarodno okolje je precej bolj krhko, finančni trgi so negotovi, na kar so pred kratkim opozorili tudi v OECD. Izvoz velikih članic EU na trge v razvoju že upada, kar naj bi se z tradicionalnim zamikom odrazilo tudi pri naročilih naših izvoznikov. Negativni vplivi bi se lahko prek znižanja naročil naših izvoznikov hitro prelili v previdnejše obnašanje potrošnikov, kar bi zaustavilo trošenje prebujenega slovenskega kupca. Izpad evropskih sredstev iz iztekajoče finančne perspektive naj bi povzročil še eno slabo leto za gradbeno dejavnost.

Kljub relativno visoki rasti v zadnjih dveh letih ne smemo pozabiti, da je BDP še vedno za okoli 4 % nižji kot na začetku krize, in da je naš strukturni javno-finančni primanjkljaj previsok. Kakršnokoli povečani apetiti javnega sektorja ali širjenje pravic zaradi zadnje objave BDP-ja morajo tako biti upoštevani v kontekstu prihajajočih tveganj. 

 

 

Pripravila: Analitska skupina SKEP GZS

Fotogalerija