Ta hip imamo kljub rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Pa čeprav so podjetja v letu 2015 iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 100 milijonov evrov. S tem bi lahko plačali 4.150 osebam povprečno letno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom. To je jasen signal, da potrebujemo resno razbremenitev plač. Objavljamo skupni predlog davčne reforme Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS).
GZS in ZDSS sta v zadnjih tednih pripravili najbolj podrobne preračune doslej ter kombinacijo davčnih ukrepov, ki prinašajo občutno in hkrati vzdržno razbremenitev dela. V predlogu navajamo tudi vire, kako bi s tem povezan izpad v proračunu nadomestili, tako z drugimi davčnimi prihodki kot tudi z znižanjem javne porabe.
Posebej poudarjamo, da znižanje javne porabe ne obremenjuje nujno javnofinančne konsolidacije, kot to želi predstaviti ministrstvo za finance.
Preračun učinkov je pripravljen po dinamični metodi. Pri tem smo sodelovali z davčnimi strokovnjaki iz podjetij, zbornico davčnih svetovalcev in tudi z dobrimi poznavalci javnih financ. Izpeljali smo tudi anketo med gospodarstveniki, kje vse je možno znižati javno porabo.
Samo z davčnim prestrukturiranjem ne bomo dosegli dovolj močnih učinkov pri razbremenitvi delovnega razmerja, to pa so bistveno več kakovostnih delovnih mest, kot jih imamo zdaj, večja konkurenčnost podjetij in stabilnejše javne finance.
Ključni predlogi za razbremenitev plač so naslednji:
GZS je z ZDSS poslala analitično opremljen skupni predlog ministrstvu za finance s konkretnimi izračuni in predlogi za nadomestitev »izpada« prihodkov. Upoštevali smo tako potrebo po večji motivaciji ključnega strokovnega tehničnega kadra v podjetjih kot tudi možnost dviga najnižjih neto plač. Predlog je družbeno uravnotežen. Z višanjem splošne olajšave bi dosegli višje neto najnižje plače in hkrati nižje socialne izdatke. Hkrati bi z drugačno dohodninsko lestvico razbremenili srednji razred, razvojne kadre pa z uvedbo razvojne kapice.
Z razvojno kapico bi veliko pridobili tudi številni javni uslužbenci, zato pozivamo Vlado RS, da resno pretehta skupni predlog in da učinke davčne reforme upošteva pri pogajanjih o plačnem dogovoru v javnem sektorju. Ni korektno do vseh zaposlenih v gospodarstvu, ki so najbolj pripomogli k izhodu Slovenije iz krize, da bi mnogi zaposleni v javnem sektorju participirali pri gospodarski rasti dvakrat, pri plačnem dogovoru in razbremenitvi dela, zaposleni v gospodarstvu pa samo enkrat!
Več o predlogu GZS in ZDSS v priponki, kjer vam posredujemo bolj podroben članek o 5 korakih za razbremenitev dela.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Ne bo korektno do zaposlenih v gospodarstvu, ki so najbolj pripomogli k izhodu Slovenije iz krize, če bodo številni zaposleni v javnem sektorju participirali pri učinkih gospodarske rasti dvakrat, pri plačnem dogovoru in razbremenitvi dela, zaposleni v gospodarstvu pa samo enkrat.«
Branko Rožič, direktor Količevo kartona in član IO strateške skupine Slovenija 5.0 pri GZS: »S kombinacijo v zvezi z drugim in tretjim dohodninskim razredom moramo nujno razbremeniti visoko strokoven kader.«
Članica davčne skupine pri GZS in odvetnica Joži Češnovar: »Razvojna kapica med 2- in 2,5-kratnikom povprečne place ne ukinja potrebne solidarnosti na področju socialnega zavarovanja.«
Nekateri možni viri za razbremenitev dela
· Znižanje javne porabe (optimizacija stroškov dela v širši javni upravi ob višji kakovosti upravljanja); (100 mio EUR).
· Davek na nepremičnine (v vmesnem času znižanje povprečnine občinam) in drugi davki na premoženje (80 mio EUR); pri tem je potrebno poskrbeti za zmanjšanje nesorazmerne velike obremenjenosti gospodarstva s tem davkom glede na gospodinjstva. Hkrati je treba zasledovati takšno stopnjo obdavčitve, da bo vsak posameznik razmišljal, kako bi premoženje aktiviral v obliko, ki bo prinašala dodano vrednost.
· Redefinicija košarice zdravstvenih pravic; večanje zasebne participacije pri plačilih (30 mio EUR) …
Država bi morala v večji meri poskrbeti za celovito reševanje bodočega širjenja primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, predvsem prek večjih davčnih spodbud za:
· večje varčevanje delovno aktivnega prebivalstva v II. In III. pokojninskem stebru z davčno stimulativnejšo politiko,
· razvoj drugih zavarovalnih oblik dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi nadomestili določen izpad zdravstvenih pravic iz osnovne košarice.
Pri zniževanju javne porabe smo na GZS izpeljali anketo med gospodarstveniki o tem, kje bi lahko znižali javno porabo. Realnih predlogov je veliko, med drugim so:
· reforma šolstva: akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre …
· optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji, vse to na podlagi lani objavljene funkcijske analize javne uprave,
· ukinitev dejavnosti, ki ne sodijo nujno v javni sektor oziroma se lahko izvajajo na trgu,
· reorganizacija lokalne samouprave na podlagi funkcijske analize
· uvedba organizacijskega kriznega menedžmenta v delih javnega sektorja, ki so preveč zbirokratizirani …
· zmanjšanje potrebnih sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju,
· centralizacija sistema nadzora prihodkov in odhodkov s strani MF tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (zavodih, agencijah, itd.), ki bi lahko odpravila tudi plačne anomalije v širšem javnem sektorju …