Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


O davčni reformi, industrijski politiki in malem gospodarstvu na junijski seji Državnega zbora

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljamo zahtevo za obravnavo nujnih sistemskih in strukturnih ukrepov za nov razvojni zagon gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest, kar je ključno za blaginjo prebivalstva in vzdržnost javnih financ, na redni seji Državnega zbora.

Predlagatelj redne seje Državnega zbora se pri svojih priporočilih Vladi RS med drugim sklicuje na ključne strateške dokumente GZS, od koder so povzeli bistvene poudarke:

      Manifest industrijske politike, kjer tudi na GZS nismo bili zadovoljni z odzivom vlade na predlagane ukrepe,

      Deklaracija TNI, čigar predloge ukrepov je vlada sicer slišala na Vrhu podjetij v tuji lasti, jih pa ni upoštevala pri pripravi svojega predloga davčnega prestrukturiranja,

      predlog davčne reforme, ki smo ga na GZS pripravili skupaj z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije.

Poleg tega tvorijo osnovo za obravnavo ključnih gospodarskih tem na redni seji Državnega zbora tudi Zahteve obrti in podjetništva, ki jih je pripravila Obrtna podjetniška zbornica Slovenije, in podatki vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Ob našem vsebinskem sodelovanju pri predlogu za obravnavo ključnih gospodarskih tem na redni seji Državnega zbora izpostavljamo, da smo politično neopredeljeni, a hkrati menimo, da je čas, da se sliši glas gospodarstva o nujnih ukrepih za razvojni preboj in nova delovna mesta bolj pogosto tudi v Državnem zboru. Ne le tokrat; odslej bistveno pogosteje kot doslej. Pri tem se bomo povezovali z različnimi zavezniki, ne glede na politično ali drugo opredelitev, ki bodo imeli pred očmi hitrejši razvoj Slovenije in s tem ustvarjanje pogojev za večjo blaginjo vseh prebivalcev - ne pa za trenutne cilje partikularnih družbenih skupin. Tudi zato je javna poraba v Sloveniji kar za 620 milijonov evrov višja, kot če bi se gibala v skladu s povprečno v EU!

GZS se že nekaj mesecev bori in opozarja, da je do polletja skrajni čas za odločnejše ukrepe. Predvsem za:

-        korenito davčno reformo, ki bo razbremenila gospodarstvo in hkrati družbeno pravično dvignila neto plače zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju, kar je mogoče le ob reformah, ki bodo optimizirale javno porabo. Davčna reforma naj celovito zniža stroške dela tako za delavca kot za gospodarstvo najmanj v višini 0,9 % BDP (vsaj 330 milijonov evrov) do leta 2018.

-        hitrejši razvoj slovenske industrije in z njo povezanih dejavnosti, ki je bila in bo tudi v bodoče glavni motor slovenskega izvoza. Vlada mora po našem mnenju resneje preučiti in pri pripravi zakonodajnih predlogov upoštevati bistveno več predlogov za industrijsko politiko iz Manifesta industrijske politike. Zaradi znamenj ohlajanja globalnega gospodarstva naj skrajša roke, ki si jih je postavila pri opredelitvah do ukrepov iz Manifesta industrijske politike do konca mandata v letu 2018.

-        večjo podporo malemu gospodarstvu, ki je hrbtenica slovenske ekonomije in ima velike potenciale za ustvarjanje novih delovnih mest;

-        spremembo delovno-pravne zakonodaje;

-        odpravo administrativnih ovir.

 

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Z obravnavo ključnih razvojnih tem, ki edine lahko prinesejo več delovnih mest in dvig blaginje, želimo dvigniti zavest o pomenu predlaganih ukrepov v celotni politiki in splošni javnosti, tudi v Državnem zboru. Premalo ljudi v Sloveniji se zaveda, kako pomembne in tudi usodne so te teme. Veseli nas, da smo pri tem sodelovali tudi z Obrtno-podjetniško zbornico.«

Fotogalerija