(Ljubljana, 8. 6. 2016) Delodajalske organizacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so Ministrstvo za finance že večkrat opozorile, da se s trenutnim predlogom male davčne reforme ne strinjajo, saj predlagana reforma nikakor ne predstavlja dejanske razbremenitve gospodarstva, ampak ga le še dodatno obremenjuje. Kljub vsemu, minister Mramor vztrajno ponavlja, kako je vse usklajeno z gospodarstvom. Zato se upravičeno sprašujejo, s katerim gospodarstvom? S slovenskim gospodarstvom zagotovo NE!

Ministrstvo za finance sicer trdi, da ne more znižati davčnih stopenj, ker mora znižati proračunski primanjkljaj. A hkrati zamolči dejstvo, da je naša javna poraba nadpovprečna v primerjavi z ostalimi članicami EU. Kar 620 milijonov evrov bi namreč morali znižati našo javno porabo, da bi se lahko primerjali s povprečjem v EU. In ob vsem tem govoriti, da ni možnosti za znižanje davkov in prispevkov v gospodarstvu, je preprosto neresno, so sklepčne Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Ministrstvo sicer predlaga določene ukrepe za zvišanje plač zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ampak le za plače, ki so višje od 2.500 EUR bruto na mesečni ravni. Tako visokih plač v malem gospodarstvu skorajda ni, čeprav bi jih želeli. Ob vem tem pa uvaja le še nove obremenitve v obliki višjega davka na dobiček in obremenitve, ki bodo dodatno demotivirale investicije. Manj investicij pa pomeni tudi manj zaposlitev in manj delovnih mest, pa tudi manj denarja za javne blagajne že v bližnji prihodnosti, kot bi ga lahko bilo, če bi se Vlada RS lotila resne in občutne davčne reforme.

Predsednik OZS Branko Meh:

»Obrtniki in podjetniki imamo praznih obljub in neizpolnjenih predlogov že zdavnaj dovolj, zato je že skrajni čas za pravo davčno prestrukturiranje! S strani ministra za finance dr. Mramorja in ministrstva za finance smo pričakovali in še vedno pričakujemo korenito davčno reformo, ki bo urejala vsa področja davčne zakonodaje. Predstavljena mini davčna reforma malim obrtnikom in podjetnikom ne prinaša prav nobenih razbremenitev oziroma koristi. Nasprotno, prinaša pa še dodatne obremenitve v obliki višjega davka na dobiček. V OZS že nekaj let zapored opozarjamo na nujen ukrep za razbremenitev stroškov dela s spremenjeno dohodninsko lestvico. Zato predlagamo, da se razbremeni nižji razred, tako kot v Avstriji, kjer so posamezniki z letnimi prihodki do 11.000 EUR upravičeni plačila davkov.

Od ministrstva za finance pričakujemo, da nam predstavi konkretne ukrepe za zajezitev sive ekonomije, ki znaša od 10 do skoraj 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov; to za državno blagajno pomeni velik primanjkljaj, obrtnikom in podjetnikom pa predstavlja nelojalno konkurenco na trgu.

Prestrukturiranje davčnih bremen za nas torej ni rešitev in upravičeno pričakujemo celovito razbremenitev gospodarstva«.

Goran Novković, izvršni direktor GZS: »Cilj davčne reforme mora biti več delovnih mest v gospodarstvu. Slovenija ima izjemno slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi. Lansko razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci je bilo denimo 1,37 : 1. To je eno najslabših razmerij v EU, demografski trendi pa ga bodo še poslabšali. Če hočemo zagotoviti vzdržne javne finance, moramo zato izpeljati resno davčno reformo, ki bo razbremenila neto plače zaposlenih in hkrati tudi podjetja. Ne pa, kot izhaja iz predloga davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva, da ministrstvo želi celo dodatno obremeniti podjetja.

Ni res, da davčnih bremen ni možno znižati zaradi  javnofinančnih razmer. Slovenska javna poraba je previsoka, kar kažejo tudi mednarodni primerjalni podatki Eurostata. Slovenska javna poraba znaša polovico BDP-ja, kar je 1,6 odstotne točke nad povprečjem v EU-28. Z drugimi besedami bi morala biti za 620 mio evrov nižja. Po višini javne porabe  je Slovenija na 11. mestu med 28. državami. Zmanjšanje javne porabe samo za 0,6 odstotkov bi pomenilo prihranek 100 mio evrov.

Slovenija potrebuje torej davčno reformo, ki bo odločna, v bistveno višjem obsegu in ki jo bodo spremljale tudi druge reforme. Po avstrijskem vzoru. Avstrijska davčna reforma pomeni razbremenitve v vrednosti 5,2 milijarde evrov, predlog finančnega ministrstva ni vreden niti 100 milijonov evrov. Poleg tega želi večino od 100 milijonov pobrati od gospodarstva. Javne porabe se ne dotika.

Na ta način, kot ga predvideva sedanji predlog, pa ne bo toliko delovnih mest, kot jih potrebujemo, da bomo v prihodnje lahko vzdržno financirali javne blagajne«.

Drago Delalut, predsednik ZDOPS: »Pri predlogih ukrepov za zagotavljanje strukturnega ravnotežja javnih finance se predlagana reforma konkretno dotika le zvišanja davčne stopnje od dohodka pravnih oseb za 2 odstotni točki na 19 odstotkov. Predlagam, da se predlog ponovno preuči in pripravi poseben predlog znižane davčne stopnje za mala podjetja. Nadalje  pogrešam predloge, ki so usmerjeni v učinkovitost pobiranja javnih dajatev (davkov in prispevkov), saj je v tem poglavju navedeno le, da bodo v prihodnje še dodatno zastavljeni ukrepi v smeri boja proti sivi ekonomiji. Kot učinkovit ukrep se navajajo le davčne blagajne, za katere je že sedaj znano, da ne prinašajo želenih učinkov. Predvsem pa pogrešam upoštevanje naših predlogo v smeri zmanjševanja sive ekonomije in sicer uvedbe davčne olajšave pri dohodnini za posebej določene namene po načelu “vsak račun šteje”, pri čemer bi potrošnik imel motivacijo zbiranja računov tudi z namenom višanja domače potrošnje.