Slovenija je ponovno zabeležila višjo rast od povprečja EU, hkrati pa zaostajamo za rastmi nekaterih Višegrajskih držav. Zato so potrebne strukturne spremembe za dolgoročno rast.
Kot smo na GZS pričakovali, je Slovenija v drugem četrtletju nadaljevala pozitivno dinamiko gospodarske rasti, saj se je BDP medletno, po današnji objavi SURS, povečal za 2,7%. Sicer je ponovno zabeležila višjo rast od povprečja EU, hkrati pa zaostajamo za rastmi večine Višegrajskih držav. Največji prispevek k rasti so imele predelovalne dejavnosti, ki so v tem času krepile izvozno dinamiko in proizvodnjo ter višja domača potrošnja. Predelovalne dejavnosti v drugem četrtletju tako beležijo 8,3 % medletno rast dodane vrednosti, poslovanje z nepremičninami 5,1 % in trgovina, promet, gostinsko skupaj 4 % rast dodane vrednosti.
Zaradi ugodne dinamike na mednarodnih trgih se krepi tudi izvoz slovenkah podjetij. Izvoz se je okrepil za 7,5 %, predvsem blaga (za 8,8 %), Predelovalne dejavnosti so beležile močan porast industrijske proizvodnje v maju in juniju (junija je medletno višja za 6,1 %). Zaradi višje zasebne potrošnje se je okrepil tudi uvoz, ki je medletno višji za 7,2 % (v prvem četrtletju za 4,9 %).
Priporočilo: Večje ohlajanje svetovnega gospodarstva in geopolitične nesoglasja bi zmanjšala trgovinsko menjavo EU in posledično Slovenije, zato je čas za ukrepe, ki bi omilili posledice morebitnega ohlajanja.
Pričakovano okrepljeno domače trošenje. Kot smo v Analitiki predvideli v naših napovedih, se uresničuje višje zasebno trošenje, saj se izboljšujejo razmere na trgu dela. Potrošnja gospodinjstev se je zvišala medletno za 2,6 %, kar je odraz višjih plač, predvsem v javnem sektorju, nizke inflacije, ter večjega kreditiranja gospodinjstev, ob nizkih obrestnih merah. Na trgu dela se je v drugem četrtletju okrepila rast zaposlovanja (junija je medletno višja za 1,6 %) ter zmanjšala brezposelnost pod 100 tisoč oseb. Tako je bila rast zaposlenosti najvišja v zadnjih dveh letih. Aktivnost se povečuje tudi v drugi storitvenih dejavnostih, kar spodbuja dodatno zaposlovanje in trošenje. Zaradi višjega trošenja in razmer na trgu dela je zabeležen tudi povečan priliv davkov.
Priporočilo: Delovnopravna zakonodaja potrebuje spremembe, ki bodo zagotovile fleksibilen trg dela, obenem pa zagotovila zadosten trg aktivnih oseb, ob vse večji dinamiki staranja prebivalstva.
Razdolževanje podjetij pripomore k rasti investicij. Trend aktivnosti v gradbeništvu se je v drugem četrtletju nekoliko obrnil navzgor, kljub temu pa še vedno zaradi odsotnosti EU sredstev beleži junija medletno za 16 % nižjo vrednost opravljenih gradbenih del. Tako so k padcu investicij prispevale ravno investicije v zgradbe in objekte, ki so se zmanjšale za 18,5 % (predvsem v druge zgradbe in objekte -24,3 %). Na drugi strani so se povečale investicije v opremo in stroje za 13,2 %, predvsem rast investicij v transportno opremo, kjer se krepi novi vozni park in število novo registriranih vozi. Podjetja tudi več namenjajo za investicije druge opreme in strojev (+11%), saj jim ugodnejše obrestne mere ob manj zadolženih podjetjih omogočajo nove investicije.
Priporočilo: Vlada mora zagotoviti olajšave za investicije in razvoj, v smeri tehnoloških izboljšav, saj le nove investicije doprinesejo k višji dodani vrednosti na zaposlenega.
Trošenje države nekoliko nižje. Trošenje država se je v drugem četrtletju nekoliko znižalo (medletno +2,1 %, v prvem četrtletju +3,4 %), predvsem zaradi izpada sredstev EU, kljub sprostitvi ZUJF-a. Sredstva EU bi prispevala k rasti v predelovalnih in storitvenih dejavnosti.
Priporočilo: Vlada mora čimprej zagotoviti razpise za EU sredstva, saj je letos zabeležen precejšen izpad sredstev iz proračuna EU, zamude pa se nadaljujejo.
Analitika GZS je spomladi napovedala 2 % rast BDP za letos. Novo napoved bomo dali konec septembra, vendar ne bo bistveno spremenjena od predhodne.
Pripravila: Analitika GZS