V ponedeljek boste v Državnem svetu RS glasovali o tako imenovanem davčnem prestrukturiranju, s katerim naj bi vlada malenkostno prispevala k višjim neto plačam zaposlenih, hkrati pa bi dodatno obremenila podjetja z višjim davkom od dohodka pravnih oseb. 

Glasovanje za takšno davčno prestrukturiranje je v nasprotju z interesi večine občanov, delavcev v gospodarstvu in podjetij.

Zakaj?

1. Država od vseh davkoplačevalcev pobere kar milijardo in 300 milijonov več kot v letu 2013, ko nam je grozila trojka. Z lanskim dogovorom s sindikati javnega sektorja in lansko »mini dohodninsko reformo« je po trditvah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja omogočila, da bodo javni uslužbenci v dveh letih pri plači v povprečju dobili po 1.000 evrov bruto več na leto. Toliko v povprečju za 170.000 javnih uslužbencev.
   Po drugi strani je vlada z lansko mini dohodninsko reformo 630.000 zaposlenim v gospodarstvu blagovolila pokloniti le – 24 evrov  povprečno na zaposlenega. Razlika je prevelika.
2. Če bo sprejeto tako imenovano davčno prestrukturiranje, bomo vsi zaposleni v državi v povprečju pri neto plači pridobili še 150 evrov bruto. Na leto, da ne bo pomote. Obenem pa so sindikati javnega sektorja spomladi zahtevali za javne uslužbence kar 327 milijonov evrov, kar je povprečno na javnega uslužbenca – skoraj 2.000 evrov na leto. Razlika bo v tem primeru še večja.
3. V gospodarstvu smo od krize naprej izgubili 77.000 delovnih mest, v javnem sektorju jih je ta hip 15.000 več kot pred krizo. Takšna so dejstva. 

Gospodarstvo in zaposleni v njem so motor, ki Slovenijo vleče iz krize. Slednji so naši delavci in naši občani. Zato takšne odločitve niso poštene. Dodatno Vlada želi obremeniti podjetja z višjim davkom na dobiček, brez katerega ni ne razvoja in ne novih delovnih mest. Pa čeprav proračun pokasira kar 1,3 milijarde več kot vlada iz leta 2013! Zaposleni v gospodarstvu, ki tvorijo večino delovno aktivnih občanov, si zaslužijo več. 

Tudi mnogi javni uslužbenci imajo zelo nizke dohodke. A tem je treba pomagati z denarjem, ki je za javno porabo že na voljo. Jemati podjetjem ob tako visoki javni porabi je nerazumno, saj s tem klestimo tudi prihodnja delovna mesta. Ne samo v gospodarstvu, tudi v javnem sektorju.

Gospodarska zbornica Slovenije
Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
Združenje delodajalcev Slovenije Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Klub slovenskih podjetnikov – SBC