Ne glede na končen izid volitev bo v ZDA zmagal ekonomski nacionalizem, država pa bo zelo zadržana do novih trgovinskih sporazumov.
Implementacija ekonomskega programa novega ameriškega predsednika ima velik pomen za svetovno gospodarstvo, saj naslavlja ključna vprašanja o globalni trgovini, investicijah in zaposlitvenih priložnostih. Ameriško gospodarstvo je še vedno največje ter predstavlja petino svetovnega BDP-ja, zato Američani še vedno postavljajo standarde v številnih industrijah in določajo smer razvoja.
Trenutna gospodarska situacija v ZDA je dobra, saj je stopnja brezposelnosti pod 5 %, gospodarska rast v tretjem četrtletju pa se je okrepila na 2,9 %, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih. Prodaja novih hiš je porasla na 9-letni vrh. V lanskem letu je mediana prihodkov gospodinjstev porasla za 5,2 %, največ po letu 2007. Gledano na daljši rok se ameriški pomen v globaliziranem svetu manjša. Še v času odhoda Clintona so ZDA predstavljale 32 % BDP-ja, danes zgolj še 22 %. Ekonomski program republikanskega kandidata in demokratske kandidatke se v osnovi ne razlikujeta veliko ter naslavljata čim širšo množico volivcev, oba pa vsebujeta nacionalni naboj.
Trump vs. Clinton: več podobnosti kot razlik
Po podrobni preučitvi ekonomskih programov obeh kandidatov je jasno, da se prioritete med kandidatoma ne razlikujejo veliko. Trumpov program je nekoliko bolj osredotočen na znižanje davkov in fosilne energetske vire, Clintonov pa na prerazdeljevanje in obnovljive vire ter tudi na državne investicije. Pri kar nekaj elementih pa sta si programa zelo podobna: pri pritegnitvi delovnih mest nazaj v ZDA, kritiki finančne industrije, mnenju o mednarodnih trgovinskih sporazumih in želji, da ameriške korporacije presežke denarnih sredstev zopet investirajo v ZDA. Ne glede na končen izid bo v ZDA zmagal ekonomski nacionalizem, država pa bo zelo zadržana do novih trgovinskih sporazumov. Ameriške korporacije bodo manj investirale po svetu, njihov primat pa bodo prevzemale azijske. Nižje cene energentov naj bi bile tudi pomembna spodbuda za razvoj električne mobilnosti, kjer želijo Američani postavljati lasten globalen standard kot tudi za izvozno naravnane družbe iz kemične in papirne industrije.
Slabosti: šibak dolar in dvoumnost
Trumpov ekonomski program ima to slabost, da bi lahko precej povečal primanjkljaj države, v kolikor se gospodarska rast zaradi napovedanih ukrepov ne bo bistveno dvignila. Glede na to, da imajo ZDA lastno centralno banko to pomeni, da se nam lahko na srednji rok obeta obdobje šibkejšega dolarja. To bo omejilo evropski izvoz v ZDA, na domačem trgu pa bomo opazili več ameriškega blaga. Pomanjkljivost programa kandidatke Clinton je predvsem v odsotnosti cilja splošne gospodarske rasti ter relativne načelnosti oziroma dvoumnosti določenih predlogov.
Trumpov ekonomski program: manj davkov, več spodbude fosilnim energentom
· 25 mio novih delovnih mest v naslednjem desetletju in povečanje gospodarske rasti na 3,5 do 4,0 %.
· Znižanje stroškov dela in poenostavitev dohodninske zakonodaje. Starši bodo lahko stroške za vzdrževanja otroka upoštevati pri znižanju svoje dohodnine, olajšava pa bo omejena na povprečne dohodke zaposlenih.
· Davek na dobiček podjetij naj bi se znižal s trenutnih 35 % na 15 %, s čimer bi pritegniti domače investicije. Na dobiček v tujini naj bi uvedel simbolični, 10-odstotni davek, s čemer bi podjetja spodbudil k repatriaciji denarja v ZDA. Podjetja si bodo lahko z investicijami v opremo znižala davčno breme že v prvem letu, če se bodo odpovedala obrestim kot davčno priznanem strošku.
· Debirokratizacija na zvezni ravni.
· Pri zunanji trgovini Trump ne podpira TTIP, prav tako želi nov sporazum NAFTA. Kitajska krade delovna mesta Američanom in poslovne skrivnosti.
· Energetska neodvisnost je visoko na listi prioritet. Vključuje vse oblike energentov, tudi jedrsko energijo, premog, nafto, plin, sonce, veter in vodo. Umaknili naj bi ovire pri izkopu premoga in iskanju nafte in plina v oceanih.
· Omejitev stroškov javne uprave: »The Penny Plan«, ki naj bi pomenil letno znižanje stroškov zveznih držav za 1 %, brez upoštevanja izdatkov za varnost, socialno politiko in zdravstvo.
Ekonomski program Clintonove: prerazdeljevanje in obnovljivi viri
· Večja obdavčitev največjih zaslužkarjev.
· Umik davčnih spodbud, ki ameriška podjetja stimulirajo k investicijam v tujino in držanju denarja v tujini. Družbe bodo stimulirane, da delijo dobiček z zaposlenimi, dvignile minimalno plačo. Pri delovni zakonodaji naj bi zagotavljali enako plačilo za spola ter plačano porodniško.
· Poenostavitev davčnega poslovanje za mala podjetja.
· Uvedba olajšave za plačilo zdravstvenih stroškov in za tiste, ki skrbijo za bolne ali starejše. Omejiti želi stroške šolanja (refinanciranje) ter povečati priložnosti za vse ter znižati neenakost v družbi. Stroški za vzdrževanje otrok in nakup nepremičnin naj bi se šteli v davčno olajšavo.
· Pri mednarodni trgovini nasprotovanje TTIP sporazumu. Promocija načrta »Make it in America« in kritika kitajske izvozne politike.
· Podpora tehnični izobrazbi in investicijam v digitalno infrastrukturo. Izgradnja avtocestnega programa, največje državne investicije po letu 1950, ki naj bi povezoval zvezne države.
· Večji poudarek obnovljivim virom, še posebej solarni energiji. ZDA naj bi postale vodilna velesila v tej panogi.
Pripravila: Analitika GZS