Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Dan D za Italijo je Dan D za evro

Glavna bojazen je, da bi morebitna nova vlada zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.

Petkov referendum o ustavi je za Italijo prelomen, saj naj bi s pomembnimi spremembami v ustavi poskušali izboljšati oziroma pohitriti zakonodajni proces, ki ga blokira zgornji dom, in omejiti pristojnosti regij. To je pomembno, ker Italija odlaša z reševanjem svojih bank v težavah. S tem se spreminja v sistemski problem za evroobmočje, saj ECB odkupuje tudi italijanske državne vrednostne papirje. 

Na izid referenduma je premier Renzi vezal tudi svoje premiersko mesto, kar lahko pomeni tudi politično krizo v državi, ki je tretje največje gospodarstvo v evroobmočju (za Nemčijo in Francijo) in 8. največje na svetu. Glavna bojazen je torej, da bi morebitna nova vlada zavrnila evro ter želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.

Kaj pomeni „NO“ ?

Zavrnitev predlaganih sprememb ustave lahko zbudi stare tržne sile, ki so od ECB v letu 2012 izsilile, da je dala evru brezpogojno podporo. To lahko vodi v začarano negativno spiralo manjših investicij v podjetjih, slabšega sentimenta italijanskih potrošnikov in težave v italijanskih finančnih družbah.

Slovenijo bi to prizadelo preko manjšega izvoza blaga za investicije in končno potrošnjo kot tudi manjšega posrednega izvoza (preko drugih držav). Po naši oceni bi se lahko izvoz znižal tudi za 150 mio EUR. Izpad pri turističnem izkupičku bi lahko znašal 80 mio EUR. Najbolj bi prizadel slovenske hotelirje na Obali. Finančne družbe v lasti italijanskih lastnikov bi lahko omejile kreditno aktivnost v Sloveniji in s tem podražile ceno financiranja za podjetja in prebivalstvo.

V industriji takoj za Nemci

Italija je osma največja izvoznica na svetu ter z EU ustvari 59 % trgovinske menjave z EU. Največji trgovinski partnerji Italije so Nemčija, Francija, ZDA, Švica in Združeno kraljestvo. Italija ima drugo najmočnejšo industrijo v Nemčiji, ima konkurenčen kmetijski sektor (največja izvoznica vina) in največji evropski trg za luksuzne izdelke.

Izziv je neenakomeren geografski razvoj, saj povprečen BDP na prebivalca v osrednji in severni Italiji občutno presega evropskega, na jugu pa je precej nizek. Država gospodarsko stagnira oziroma se že dlje časa sooča s šibko gospodarsko rastjo. BDP na prebivalca je enak tistemu izpred 25-ih let. Veliki  državni izdatki v 80-ih letih niso prebudili gospodarske rasti, temveč so zgolj povečali javni dolg. Ta je pri 133 % BDP drugi največji v evroobmočju. 

Italijanski turisti in finančni igralci za nas pomembni

Za Slovenijo so relevantna povezave z našo zahodno sosedo zaradi izvoza in uvoza blaga, storitev (turizem) ter finančnega sektorja. V Italijo letno izvozimo za 2,7 mrd EUR blaga, uvozimo pa ga za 3,7 mrd EUR. Italijanski gostje so za naš turističen sektor ključni. Namenijo nadpovprečno veliko denarja za gostinske storitve. V zadnjih 12-ih mesecih so pri nas ustvarili 1,1 mio prenočitev, kar je desetina vseh prenočitev v državi oziroma šestina prenočitev vseh tujih gostov. Ocenjeni turistični izkupiček od italijanskih gostov je 320 mio EUR letno.

V italijanski lasti je največja tuja zavarovalnica pri nas, Generali, kot tudi banki Unicredit in Banka Koper.

Zato zaželimo Renziju srečo ter si nadejamo ugodnega rezultata.

Fotogalerija