Glavna bojazen je, da bi nova vlada zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.
Nedeljski referendum o ustavi je bil za Italijo prelomen, saj je preprečil Renzijeve načrte, da s pomembnimi spremembami v ustavi poskuša izboljšati oziroma pohitriti zakonodajni proces, ki ga blokira zgornji dom, in omejiti pristojnosti regij. To bi bilo pomembno, ker Italija že dlje časa odlaša z reševanjem svojih bank v težavah. S tem se vse bolj spreminja v sistemski problem za evroobmočje, saj ECB odkupuje tudi italijanske državne vrednostne papirje.
Na izid referenduma je premier Renzi vezal svoje premiersko mesto ter posledično odstopil. To pomeni politično krizo v državi, ki je tretje največje gospodarstvo v evroobmočju (za Nemčijo in Francijo) in 8. največje na svetu. Glavna nevarnost je, da bi nova vlada zavrnila evro ter želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice. Možni scenariji so od imenovanja novega premierja, do dogovora o tehnični vladi ali predčasnih volitev.
Kaj pomeni »NO«?
Zavrnitev predlaganih sprememb ustave lahko zbudi stare tržne sile, ki so od ECB v letu 2012 izsilile, da je dala evru brezpogojno podporo. Že prejšnji teden je bilo jasno, da lahko ECB poveča nakupe italijanskih državnih obveznic ter tako zadrži stroške zadolževanje historično nizko. Višje obresti za državo bi pomenile višje obresti za posojila in bi vodile v začarano negativno spiralo manjših investicij v podjetjih, slabšega sentimenta italijanskih potrošnikov in težave v italijanskih finančnih družbah.
Neuspeh referenduma za zdaj pomeni, da Italija ne bo mogla prekiniti polžje gospodarske rasti ter da vprašanje slabih posojil v italijanskih bankah ostaja nenaslovljeno.
Italijanski turisti in finančni igralci za nas pomembni
Za Slovenijo so relevantne povezave z našo zahodno sosedo zaradi izvoza in uvoza blaga, storitev (turizem) ter finančnega sektorja. V Italijo letno izvozimo za 2,7 mrd EUR blaga, uvozimo pa ga za 3,7 mrd EUR. Italijanski gostje so za naš turističen sektor ključni. Namenijo nadpovprečno veliko denarja za gostinske storitve. V zadnjih 12-ih mesecih so pri nas ustvarili 1,1 mio prenočitev, kar je desetina vseh prenočitev v državi oziroma šestina prenočitev vseh tujih gostov. Ocenjeni turistični izkupiček od italijanskih gostov je 320 mio EUR letno.
V italijanski lasti je največja tuja zavarovalnica pri nas, Generali, kot tudi banki Unicredit in Banka Koper. Finančne družbe v lasti italijanskih lastnikov bi lahko omejile kreditno aktivnost v Sloveniji in s tem podražile ceno financiranja za podjetja in prebivalstvo.
V industriji takoj za Nemci
Italija je osma največja izvoznica na svetu ter z EU ustvari 59 % trgovinske menjave. Največji trgovinski partnerji Italije so Nemčija, Francija, ZDA, Švica in Združeno kraljestvo. Italija ima drugo najmočnejšo industrijo za Nemčijo, konkurenčen kmetijski sektor (največja izvoznica vina) ter največji evropski trg za luksuzne izdelke.
Izziv je neenakomeren geografski razvoj, saj povprečen BDP na prebivalca v osrednji in severni Italiji občutno presega evropskega, na jugu pa je precej nižji. Država gospodarsko stagnira oziroma se že dlje časa sooča s šibko gospodarsko rastjo. BDP na prebivalca je enak tistemu izpred 25-ih let. Veliki državni izdatki v 80-ih letih niso prebudili gospodarske rasti, temveč so zgolj povečali javni dolg. Ta je pri 133 % BDP drugi največji v evroobmočju.