Stališča in komentarji


Komu je vlada mati, komu pa mačeha?

Ministru Koprivnikarju je glede na razmere uspelo izpogajati sporazum, ki daje vsaj nekaj upanja še, da se bomo izognili večji krizi javnih financ. Kljub temu pa je dejstvo, da vlada zelo nekorektno deli učinke gospodarske rasti.

Dogovor s sindikati javnega sektorja je boljši od najslabšega možnega, saj so bile sindikalne zahteve vredne kar 215 milijonov evrov. Kljub temu pa ni dvoma, da Vlada RS deli učinke gospodarske rasti zelo nekorektno. Zdaj, ko so jasni vsi podatki, so jasna tudi vsa razmerja.

1.    Zaposlenim v povprečju 110 evrov več na leto. Vlada naj bi za davčno razbremenitev plač armade 800.000 zaposlenih namenila v naslednjem letu 90 milijonov evrov. V povprečju le okoli 110 evrov na zaposlenega. Ta izpad priliva pa bo počrpala z višjim davkom od dohodka pravnih oseb. Torej bodo to plačala podjetja. Razlog za mizerno razbremenitev naj bi bila - javno-finančna vzdržnost.

2.    Javnim uslužbencem v povprečju 1.180 evrov več na leto. Po včerajšnjem dogovoru med sindikati javnega sektorja in Vlado RS bo za približno 157.000 javnih uslužbencev prihodnje leto dodatno na voljo 56 milijonov evrov več kot letos, skupaj s prej dogovorjenimi sprostitvami napredovanj in plačnih lestvic (110 milijonov evrov), 166 milijonov evrov več.  Skupaj z učinki davčnega prestrukturiranja (20 milijonov evrov za javne uslužbence) to pomeni 1.180 evrov več na javnega uslužbenca ali 10-krat več kot za večino zaposlenih v gospodarstvu. V letu 2018 pa naj bi prejeli še dodatnih 370 evrov več.

3.       Zdravnikom v povprečju kar 5.400 evrov več na leto. Po sporazumu med Vlado RS in zdravniškim sindikatom Fides se bo našlo za 6.800 zdravnikov 36 milijonov evrov. To je skupaj z učinki davčnega prestrukturiranja okoli 5.300 evrov na zdravnika ali 50-krat več kot za povprečnega delovno zaposlenega v državi Sloveniji pri davčnem prestrukturiranju!

Lahko smo zadovoljni, ker se je ministru Koprivnikarju uspelo izpogajati tako, da se niso uresničile najbolj črne napovedi o dodatni obremenitvi davkoplačevalcev kar za 215 milijonov ali delovno aktivnih za 320 evrov na leto. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da so največje žrtve takšnega vladnega pogajanja s sindikati javnega sektorja podjetja in zaposleni v gospodarstvu.

Vlada s takšnim ravnanjem ogroža tudi okrevanje javnih financ, predvsem pa ogroža možnosti, da bi se Slovenija po koncu krize vendarle hitreje približala povprečni razvitosti v EU. Ta hip je BDP na prebivalca v Sloveniji, v primerjavi z avstrijskim, še vedno nižji kot leta 2008, javnega dolga pa ne znižujemo, kot bi ga v času gospodarske krize lahko oziroma bi ga celo morali.

Skupaj bodo torej davkoplačevalci v letu 2017 za izplačila javnim uslužbencem dodatno obremenjeni za 166 mio EUR (grozila je celo obremenitev v vrednosti 325 milijonov evrov).

A pozor: stroški dela bodo višji tudi v letu 2018, ker bodo uvrstitve v višje razrede imele učinek šele od drugega polletja 2017 naprej. Teh podatkov pa ni v javnosti.

Zato zahtevamo od vlade in sindikatov, da javnosti pregledno predstavijo tudi finančne učinke dogovora za leto 2018.

 

Fotogalerija