Stališča in komentarji


Kako bi različni scenariji razvoja EU vplivali na slovensko gospodarstvo?

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Slovensko gospodarstvo je neodtujljivo vezano na evropsko. Ker je v tem trenutku iluzorno pričakovati poglabljanje sodelovanja, bi v primeru interesa večjih članic o več sodelovanja (scenarij 3) Slovenija morala biti del te iniciative.«

Bela knjiga o prihodnosti EU je odziv na pričakovan izstop Združenega kraljestva iz EU in evropskim državljanom ponuja pet scenarijev prihodnjega razvoja. Za Slovenijo kot majhno, odprto gospodarstvo bi bil zadnji scenarij o večjem sodelovanja najboljši, vendar je njegova uresničitev zelo malo verjetna.

Dokument ugotavlja, da se evropska populacija stara, delež EU v globalnem BDP-ju upada. Medtem  je EU marginalna vojaška sila z visoko brezposelnostjo in največji darovalec razvojne in socialni pomoči državam po svetu. Evropski proračun znaša le 1 % BDP-ja EU in ob tako majhnem znesku je iluzorno pričakovati izjemne rezultate pri poglabljanju sodelovanja med članicami. Povprečen evropski državljan za EU proračun namenja zgolj 1 EUR dnevno. Ameriški zvezni proračun po drugi strani znaša kar 20 % BDP-ja.

V Beli knjige je navedenih 5 scenarijev, s katerimi naj bi se soočala EU do leta 2025. V oklepaju navajamo tudi verjetnost uresničitve po oceni Analitike GZS.

Scenarij 1: tako kot do sedaj (50 %)

EU uspe oblikovati enotni energijski in digitalni trg ter počasi izboljša upravljanje v evrskem območju. Proračun EU naj bi se nekoliko posodobil, vendar je hitrost sprejemanja odločitev nizka, kompleksnost dogovarjanja ostaja visoka.

            Slovensko gospodarstvo: napetosti med posamezni evropskimi članicami bi se zopet povečale ob zunanje pogojenih dejavnikih (svetovna kriza, migracije), kar bi pomenilo večjo fluktuacijo v gibanju izvoznih tokov. Enotni trg bi se izpostavljal le počasi, kar omejuje rast naših izvoznikov storitev. 

Scenarij 2: samo enotni trg (5 %)

Enotni trg pri blagu in kapitalu bi se okrepil, vendar standardi ne bi bili usklajeni. Prost pretok ljudi in storitev ne bi bil univerzalno sprejet. Sodelovanje v evrskem območju bi bilo omejeno. Odločitve bi bile sprejete hitreje, vendar na osnovi bilateralnih pogajanj.

Slovensko gospodarstvo: ta črn scenarij bi pomenil, da bi močnejše članice lažje uveljavljale svoje interese napram majhnim. Omejitve pri pretoku ljudi in storitev bi prizadele logistično verigo, izvajalce gradbenih storitev ter strokovnjake, ki bi iskali izkušnje v tujini. Državna politika bi pridobila več pristojnosti, gospodarstvo pa bi bilo tako precej bolj odvisno od sposobnosti aktualne vlade.

Scenarij 3: tisti, ki hočejo več, storijo več (30 %)

Enotni trg bi se okrepil in sprejeli bi se novi trgovinski sporazumi. Ožja skupina držav bi poglobila sodelovanje na področju davkov, socialnih standardov, varnosti, pravosodja. Evropski proračun za ta namen bi se ustrezno povečal. Odločitve celotne EU bi postale bolj kompleksne.

Slovensko gospodarstvo: to bi pomenilo enotnejše standarde za delovanja gospodarstva. Za naše gospodarstvo bi bilo to zelo pozitivno, a le, če bi se tej skupini pridružil relativno visok delež aktualnih trgovinskih partneric (po BDP-ju), saj v EU izvozimo tri četrtine blaga.

Scenarij 4: storiti manj, a učinkoviteje (10 %)

Enotni standardi bi bili urejeni na najnižjem skupnem imenovalcu. Trgovinski dogovori bi potekali zgolj na ravni EU. Stabilnost evrskega območja bi se okrepila, države članice bi imele več avtonomije pri politiki zaposlovanja in socialni politiki. Varnost bi bila urejena na nivoju EU, zunanja politika bi bila enotna. EU bi bila učinkovita pri sprejemanju odločitev. 

Slovensko gospodarstvo: davčna, socialna in plačna politika bi se znotraj EU zelo razlikovale, kar pomeni odprto tekmovanje na tem področju. Na zunanje-trgovinskem področju bi lahko izgubili dostop do določenih trgov.

Scenarij 5: storiti skupaj veliko več (5 %)

Enotni trg deluje na temelju usklajenih standardov. Trgovinski dogovori bi potekali zgolj na ravni EU. Ekonomska, finančna in fiskalna unija bi bile implementirane. Enotna pravila bi pomenila tudi več solidarnosti med članicami EU. Odločitve bi bile sprejete zelo hitro, nacionalni parlamenti pa bi bili prikrajšani za del moči, ki so jo imeli v preteklosti

Slovensko gospodarstvo: stabilnost fiskalne politike bi bila dosti večja, omejena bi bila tudi moč domače politike. Izvozni obeti bi se precej okrepili, kot tudi konkurenca na domačem trgu. Neto učinek na gospodarstvo bi bil najbolj pozitiven med vsemi scenariji.

 

 

Fotogalerija