Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Najbolj kritični točki Programa stabilnosti


Ekonomsko socialni svet je danes obravnaval Program stabilnosti in Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje od 2018 do 2020, obvezna dokumenta za Evropsko komisijo. Kje so največje pasti tega programa?

Dokumenta podajata ključne usmeritve o višini in strukturi javne porabe, virih financiranja ter javno-finančnem presežku ali primanjkljaju. To je zelo pomembno, saj je delež javnega dolga 80 % BDP, za plačilo obresti pa letno namenimo 1 mrd EUR ali 2,5 odstotka BDP, toliko kot za investicije. Ob tem je pomembna pomanjkljivost v Sloveniji tudi izrazita nerazvojna usmerjenost proračuna, saj premalo namenjamo razvoju in investicijam.

1.   Preveč ambiciozne napovedi so nevarne

Projekcije državne porabe temeljijo na ocenah gospodarske rasti, ki jih za Vlado oblikuje UMAR. Najbolj primerna metoda pri oceni gospodarske rasti je upoštevanje konsenza oziroma povprečja ocen različnih domačih in tujih institucij. Zadnje napovedi UMAR so problematične, ker upoštevajo gospodarsko rast za obdobje 2016-2021, ki je precej nad konsenzom institucij. Tako denimo za leto 2017 in 2018 UMAR napoveduje 3,6- in 3,2-odstotno gospodarsko rast, Evropska komisija pa 3-odstotno v obeh letih, Svetovni mednarodni sklad (IMF) pa 3-odstotno v 2017.

Tveganje previsoke napovedi na javne finance se odraža v prihodkih od davkov, ki so lahko nižji od predvidenih, in izdatkov, ki so višji od predvidenih. V praksi to pomeni, da se bo država ob nižji gospodarski rasti od danes predvidene zatekla k vnovičnemu dvigu davkov, saj je večji del državnega proračuna fiksno določen. Prav tako lahko uravnava primanjkljaj z znižanjem investicij, kar lahko dodatno upočasni gospodarsko rast.

2.   Strukturni primanjkljaj se ne bo zniževal

Pomemben element Pakta za rast in stabilnost je potreba, da Slovenija v tem obdobju znižuje strukturni primanjkljaj, ki kaže razliko med prihodki in odhodki ob dolgoročno pričakovani gospodarski rasti.

Mnenje Vlade in UMAR je, da v Sloveniji še ni pogojev pregrevanja, zato se lahko strukturni primanjkljaj znižuje manj kot z dinamiko, ki jo določa Evropska komisija in IMF.

Ta ocena je vprašljiva, ker kljub stopnji brezposelnosti, ki je nižja od 8 %, realne plače naraščajo najhitreje v zadnjih 6 letih, optimizem v gospodarstvu in med potrošniki je rekorden, cene nepremičnin pa že naraščajo še enkrat hitreje kot v evroobmočju.

IMF je že opozoril, da bi morali strukturni primanjkljaj do 2020 zbičati za 1,8 % BDP (720 mio EUR), fiskalni svet pa predlaga za 100 mio EUR nižje izdatke v letošnjem letu.

 

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »S skrbnejšim in odgovornejšim planiranjem izdatkov države se lahko izognemo posledicam morebitne nove krize, vendar trenutno za to ni volje. Geopolitične napetosti in porast ekonomskega nacionalizma nas opozarjata, da se na rast izvoza v prihodnje morda ne bomo mogli več zanesti.«

Fotogalerija