Predlog ministrstva za zdravje v veliki meri izničuje dohodninske učinke pri visoko strokovnih kadrih, ki jih je prineslo lansko davčno prestrukturiranje. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da je to korak nazaj od obljub o razvojno naravnan kadrovski in dohodninski politiki.
Iz zadnjega povzetka ministrstva za zdravje o spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga včeraj objavili nekateri mediji, je Analitika GZS ocenila, kakšne bodo nove obremenitve zavarovancev. Kot je znano, naj bi zdravstveno doplačilo (namesto zdajšnjega dopolnilnega zavarovanja) odmerili od bruto dohodkov v višini 2,1 odstotka oziroma največ 137 evrov na mesec. Obračunali pa naj bi ga od neto plače, kar pomeni, da se zdravstveno doplačilo ne bo vštevalo v dohodninsko osnovo oziroma plačila dohodnine ne bo zniževalo, kot to velja za zdravstvene prispevke, ki jih plačujejo delojemalci do sedaj.
Spomnimo, po prejšnjem predlogu naj bi bila najvišja obremenitev zavarovancev iz tega naslova 75 evrov na mesec, zdaj je premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pod 30 evri na mesec. Po zadnjem predlogu pa naj bi se najvišje zdravstveno doplačilo povzpelo kar na 137 evrov.
Za visoko strokovne kadre in srednji menedžment bi tako v precejšnji meri izničili lansko dohodninsko razbremenitev. Upoštevaje spremenjeno dohodninsko lestvico s 1. 1. 2017 bi po zadnjem predlogu ministrstva za zdravje zaposleni s 1,6-kratnikom povprečne plače plačevali 265 evrov letno več, zaposleni s povprečno plačo 65 evrov več in zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače 53 evrov več. Uvedba zdravstvenega nadomestila bi tako neto obremenila te zaposlene, brez jamstva za boljše zdravstvene storitve in dostopnost do zdravnika.
Nadpovprečno bi bili torej obremenjeni prav visoko strokovni kadri in srednji menedžment, na katerih najbolj temelji slovenska konkurenčnost in razvoj družbe. Čeprav je bila še konec lanskega leta s strani ministrstva za finance obljubljena druga faza davčnega prestrukturiranja, to je razbremenitev stroškov dela prav te populacije, ki je že zdaj nadpovprečno obremenjena v primerjavi z razmerami v konkurenčnih državah.
Če primerjamo samo dosedanje in predlagane nove obremenitve iz naslova zdravstvenega zavarovanja, bi več plačevali tudi zaposleni pri 3-kratniku (72 evrov več mesečno) in pri 5-kratniku povprečne plače (109 evrov več mesečno). Še več, celoten predlog ministrstva za zdravje sloni predvsem na plečih delovno aktivne populacije, kajti daleč najbolj bodo nove obremenitve prizadele delovno aktivne.
Pri izračunih niso upoštevane še dodatne obremenitve zaradi predvidenega novega prispevka zavarovancev od pasivnih dohodkov v višini 6,36 odstotka.
Analitika GZS ugotavlja, da bodo tisti, ki prejemajo plačo v višini od povprečne plače do dvakratnika povprečne plače celo za 4 do 22 evrov na mesec na slabšem kot pred tako imenovanim lanskim davčnim prestrukturiranjem, katere ceno je gospodarstvo že plačalo z dvigom davka na dohodke pravnih oseb za 2 odstotni točki na 19 %..
Gospodarska zbornica Slovenija opozarja, da so tovrstni predlogi izrazit korak nazaj od obljub, ki jih je aktualna vlada javno sporočala gospodarstvu in državljanom po lanskem davčnem prestrukturiranju. Posebej opozarjamo, da bi bili s tem izničeni tudi argumenti ministrstva za finance ob lanskih dohodninskih spremembah.