Za slovenski elektroenergetski sistem je značilna uravnoteže­na mešanica energetskih virov, ki nam omogočajo zamejeva­nje najvišjih cen in konkurenčnost gospodarstva.

Slovenijo Svetovni energetski svet (WEC - World Energy Co­uncil) v svojem poročilu uvršča na odlično 10. mesto glede na Energy Trilemma Index 2017, ki upošteva zanesljivosti oskr­be, dostopnost do energije in okoljsko trajnosti, kar je glede na primerjalno uvrstitev po razvitosti in s tem tudi finančnih zmožnostih odlično. V zadnjih letih je Slovenija na lestvici ne­prestano napredovala, zagotovo pa ima še možnost nadaljnjih izboljšav, predvsem pri nadaljnjem razvoju na področju traj­nosti, kar je osnovno izhodišče energetskega prehoda.

Slovenska elektroenergetika je že sedaj ena izmed najmanj »ogljičnih« v EU. Leta 2016 je bilo v Sloveniji kar 71 % električne energije iz brezogljičnih virov, EU povprečje je znašalo 58 %, delež v Nemčiji pa samo 45 %.

Pobude podpredsedniku Evropske Komisije za Energetsko unijo:

1.       Na osnovi uspešnih projektov v izvajanju v Sloveniji, podpreti Slovenijo kot spodbudno okolje za nove teh­nologije, izdelke in storitve v realnem okolju.

2.       Vseevropsko spodbuditi možnost za učinkovitejše umeščanje v prostor za energetsko infrastrukturo in OVE, ki so ključni za doseganje ciljev nizkoogljične družbe.

 

Potrebna podpora države pri uveljavljanju Slovenije kot kot spodbudnega okolja za nove tehnologije, izdelke in storitve v realnem okolju:

1.       Država naj poskrbi za stabilnost in predvidljivost regu­latornega okolja.

2.       Slovenija naj podpre sodobne energetske tehnologije, znanja in izdelke za energetski prehod, ki jih proizvaja ali razvija domača industrija.

3.       Slovensko industrijo preko davčnih olajšav vzpodbu­diti k intenzivnejšemu medsebojnemu sodelovanju in sodelovanju z institucijami znanja.

4.       Z javnimi razpisi in subvencijami spodbujati lokalne dobavitelje, da bi razvijali svojo razvojno komponento.

5.       Vzpodbude podjetjem za vključevanje in financiranje izobraževanja mladih strokovnjakov naravoslovnih ved.

6.       Podpora vlaganjem v osnovne in aplikativne raziskave, kjer so tveganja za zasebni sektor prevelika.

7.       Zagotoviti usklajeno delovanje vseh vladnih služb in ministrstev v prid slovenskemu gospodarstvu.

8.       Gospodarstvo pričakuje in zahteva mednarodno eval­vacijo vsakega strateško izbranega projekta v Sloveniji.

9.       Vključevanje gospodarstva in znanosti kot po­membnih deležnikov ob sprejemanju strateške za­konodaje ali projektov v zvezi z energetskim preho­dom z ustanovitvijo Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS.

 Slovensko gospodarstvo lahko s svojimi izdelki, storitvami in poslovnimi modeli podpre energetski prehod v dobrobit vseh državljanov z dvigom dodane vrednosti, novimi delovnimi mesti ter s povečanjem izvoza.

Energetski prehod v Sloveniji vključuje spremembe v strukturi proizvodnje in rabe energije. O učinkoviti rabi energije bomo razmišljali tam, kjer se nam danes še ne zdi smiselno. Te spremembe pričakujemo zaradi višje zavesti o razogljičenju in ne morda zato, ker si tega ne bi mogli privoščiti. Spremembe se bodo zgodile sčasoma in skladno z našimi možnostmi. Preuranjeno zapiranje obstoječih proizvodnih virov, bi lahko močno vplivalo na ceno energije ali dodatno povečalo uvozno odvisnost Slovenije. Prehod v nizkoogljično družbo, še posebej na področju elektroenergetike, bo pomenil v prehodnem obdobju 20 do 30 let povečanje končnih cen električne energije. Tako kot v preteklosti, lahko tudi v bodoče pričakujemo, da si bomo te višje cene lahko privoščili. Spre­membe bomo uvedli ob povečanju konkurenčnosti gospodarstva.