Stališča in komentarji


Ohranitev olajšava za raziskave in razvoj ter investicije

Slovenije je na lestvici Innovation Union Scoreboard uvrščena na 12. mesto med 28-imi državami. Inovativnost je tesno povezana z BDP-jem oziroma ravnjo gospodarske razvitosti, saj so denimo najvišje na lestvici inovativnosti »European Innovation Scoreboard« uvrščene naslednje države: Švica, Švedska, Danska, Finska, Nizozemska.

 Slovenija je visoko uvrščena pri zaščiti blagovnih znamk, družbah, ki izvajajo notranje IKT izobraževanja, izdatkih za R&R v poslovnem sektorju, hitrem internetu, novih doktorantih, % zaposlenih s terc. Izobrazbo. Nizko smo uvrščeni pri inovacijah v MSP-jih, zaščiti in razvoju novih dizajnov, trenda rasti zaposlenosti v visoko-rastočih družbah. Izdatki za R&R v poslovnem sektorju se od leta 2013, ko so dosegli vrh, zopet znižujejo.

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

Sektor - SKUPAJ

745.942

894.213

928.306

935.006

890.231

853.067

809.180

Poslovni sektor

505.817

660.483

703.098

715.538

688.518

650.579

611.897

Državni sektor

135.921

127.831

121.483

121.662

108.289

115.217

109.131

Visokošolski sektor

103.771

105.429

103.283

97.432

93.061

86.934

87.951

Zasebni nepridobitni sektor

433

469

442

374

364

337

201

 

Cilj do leta 2025 mora biti 20-odstotna rast števila delovnih mest v družbah, ki dosegajo več kot 50.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.

 Spodbuditi je treba vlaganja v RR pri malih in srednje velikih podjetij (MSP) skozi nadaljevanje razpisov in povečevanje državnih sredstev za financiranje RR, uvedba razvojnih vavčerjev za digitalizacijo MSP, subvencioniranje prijav MSP na razpise EU ter spodbude za vlaganje v znanje in spretnosti zaposlenih.

 S povprečno letno rastjo produktivnosti dela v višini 4,4 %, lahko pridemo do ciljne gospodarske rasti, ki bo v povprečju za 2 odstotni točki letno višja kot v EU-28. To pa pomeni povečanje (rast) vlaganj podjetij v raziskave in razvoj (RR) za 8 % letno.

 Postopno izboljšanje strukture javne porabe v smeri večjega financiranja razvojnih investicij.

Študija Innovation and Economic Growth: An Empirical Analysis for CEE Countries (Pece et al.) je pokazala, da obstaja povezave med gospodarsko rastjo in inovacijami v Višegrajski skupini. Ekonomski napredek je odvisen od stopnje inovativnosti, koliko sredstev je temu namenjeno in razvoju na področju kvalitete človeškega kapitala in stanja tujih investicij.

 Druga študija na vzorcu 19-ih največjih držav je pokazala (Does innovation promote economic growth? Evidence from European countries, Maradana et. al, 2017), da v določenih primerih stopnja razvitosti (BDP p.c.) vodi do inovacije (torej je posledica prve), medtem ko v drugih državah inovacije vplivajo na višjo razvitost. V določenih primerih pa je celo vpliv vzajemen. V vsakem primeru je stabilnost okolja zelo pomembna, saj spodbuja pozitivno povezanost BDP-ja in inovacij. Prav tako je prav, da vlade ustvarijo okolje, da spodbudijo podjetja k večjemu investiranju v inovacije. Vlade se lahko tudi odločajo, da bodo več podpore dale specifičnim sektorjem, kjer imajo njihove družbe že sedaj zelo konkurenčen položaj.

Fotogalerija