Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Optimizacija mreže zdravstvenih izvajalcev in racionalizacija njihovega delovanja

Obvladovanje bolniške odsotnosti - Optimizacija zdravstvene mreže – Večja dostopnost do storitev v zdravstvu

 Prihodki ZZZS v letu 2017 v višini 2.683.469.227 EUR so za 6,6% ali za 165,3 mio večji od predhodnega leta (96,6% sredstev zbranih od prispevkov).

  • prispevki delodajalcev predstavljajo 40,1%,
  • prispevki zaposlenih 35,9%,
  • prispevki samozaposlenih 4,9%, 
  • prispevki ZPIZ za upokojence 14,2%

 

Mesečni prispevki na zavarovanca:

  • zaposleni pri gospodarskem subjektu 211 EUR,
  • samostojni podjetniki 141EUR,
  • ZPIZ za upokojence 58 EUR,
  • kmetje 47 EUR,
  • samoplačniki 24 EUR, itd.

 

Odhodki ZZZS v letu 2017:

  • 69,87%  - zdravstvene storitve
  • 14,76%  - zdravila in medicinski pripomočki
  • 11,82%  - denarne dajatve
  • 1,94%  -  zdravljenje v tujini in mednarodno zavarovanje 

 

Slovensko gospodarstvo pričakuje, da se bomo pred pisanjem zakonskih podlag sporazumeli o izhodiščih in ciljih zdravstvene reforme in poiskali kompromisne rešitve. Dejstvo je, da so v Sloveniji davki na delo in potrošnjo nadpovprečni in jih ni mogoče povečevati. Ravno obratno, zahtevamo, da bo racionalno obnašanje vseh, politike, izvajalcev in zavarovancev v prihodnje omogočilo tudi zniževanje teh obveznosti.

Opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti, na jasno definiranih kriterijih in merilih. Posledično to vodi do racionalnega združevanja izvajalcev z namenom boljšega povezovanja znanja in izkušenj, boljše organizacije dela, povezovanja funkcij upravljanja in poslovanja. To bo prispevalo k boljši kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter racionalnejši porabi sredstev, kar je v interesu vseh plačnikov.

Trenutno stanje mreže za 2 milijona prebivalcev:

  • 2 UKC: LJ + MB = 2 vrha medicine
  • 24 javnih bolnišnic – tudi male „občinske bolnišnice“
  • 58 zdravstvenih domov.

Vse to predstavlja vprašanja glede varnosti bolnikov, stroškov informatike, nabave opreme, zunanjih stroškov, stroškov upravljanja, itd., ki bi jih bilo možno z ustrezno mrežo, ki bi bila analitično podprta opredeliti v večje zadovoljstvo bolnikov in nižje stroške javne zdravstvene blagajne.

 

Stroga ločitev javnega od zasebnega zdravstva. Kot plačniki ne pristajamo na možnost prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov. Ne odobravamo nestimulativne plačne politike javnega sektorja in slabega upravljanja, pa tudi ne nepreglednega šušmarjenja zdravstvenih delavcev znotraj obeh sektorjev.

število

min

max

povprečje

Operativnih posegov

/zdravnika/ leto

270,28

872,89

511,94

Operacijskih ur za vse posege/zdravnika /leto

128,40

598,96

243,67

 

Opredelitev delovne obveznosti pri delodajalcu (kaj in koliko posegov, obiskov), ne le obseg ur. Delajo pri raznih delodajalcih: bolnišnicah in koncesionarjih ter zasebnikih. Težave, ki jih tovrstni nepregledni sistemi povzročajo se poznajo predvsem v učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev, ter vprašljivih praks - samoplačništvo in vprašljiva varnost v rednem delovnem času.

Realnost normativov: ortodonti v povprečju letno predpisan program opravijo v 188 dneh ob povprečni realizirani čakalni dobi 278 dni za pregled in kar 781 dni za zdravljenje. Predvideno je povečanje normativa za 15%, ki pa prihaja bistveno prepozno. Tovrstne zadeve je treba reševati prednostno in jih nemudoma nasloviti. Trenutno določeni normativi v veliki večini odstopajo od realnega stanja.

 

Zbrana finančna sredstva morajo ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic. Prednost je potrebno dati zdravstvenim storitvam in izločiti tiste pravice, ki z njimi nimajo veze. Nekatere od teh bo moral pokriti tudi proračun. Vse ostalo naj se zagotovi s prostovoljnim zavarovanjem oziroma doplačili iz žepa. Doplačila in odbitki so nujni, če želimo zavarovance naučiti racionalnega obnašanja in porabe.

Zaradi bolniških odsotnosti je bilo v letu 2017 je bilo izgubljenih skupno 11.396.629 delovnih dni (9,8% več kot 2016). Skupni odstotek izgubljenih dni 4,26% (v letu 2016 4,16%).  Izgubljeni dnevi v breme ZZZS 2,25% in v breme delodajalcev 2,01%. Stroški iz naslova bolniške odsotnosti so narasli na 314,7 milijonov v breme ZZZS, kar je porast 10,3% v primerjavi z letom 2016. Približno toliko tudi v breme delodajalcev, ki imajo še dodaten strošek za zaposlenega, ki opravi delo manjkajočega. Porast odsotnosti tudi posledica slabše dostopnosti do zdravnika in dolgih čakalnih dob. Stroške čakanja pa dvojno plačuje gospodarstvo – prvih 30 dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, poleg tega pa še stroški ZZZS, v katero tudi vplačujejo delodajalci.

Časovna omejitev bolniškega staleža v Sloveniji na 1 leto (to je zgornja meja v EU državah), bi ZZZS prihranila približno 80 mio evrov javnega denarja na leto, to pa je ¼ vseh izdatkov zavoda za bolniški stalež.

Pogoj za solidarnost med zavarovanci obveznega zavarovanja, ki imamo več ali manj enake pravice, je enakomernejša obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje – izenačitev prispevne osnove, določitev najnižje prispevne osnove in enotna prispevna stopnja. Danes zaposleni pri gospodarskih subjektih plačujejo v povprečju dvakrat višje zneske kot drugi zavarovanci.

V kombinaciji s sistemom »denar sledi bolniku«, izstavitvijo računa zavarovancu na primarni in sekundarni ravni ter možnostjo vpogleda zavarovanca v zbrana in porabljena sredstva, bomo tudi plačniki zadovoljnejši in bolj motivirani za participacijo.

 

Fotogalerija