Stališča in komentarji


Komentar GZS: Trg dela in demografski trendi

V senci težavnega sestavljanja nove vladne koalicije ostajajo številna izjemno pomembna vsebinska vprašanja odprta. Mednje sodi trg dela - pa ne zgolj zaradi svoje rigidnosti, temveč predvsem zaradi demografskih trendov, s katerimi se bo soočala Slovenija v naslednjih desetletjih.

Letos se pretežno upokojuje generacija, rojena okoli leta 1957, ko se je rodilo preko 30.000 Slovencev letno. Na trg dela pa vstopajo manjše generacije, rojene po letu 1992. Te so bile manjše kot 20.000. Leta 1998 se je rodilo celo manj kot 18.000 oseb. Čeprav se je v zadnjih 10-ih letih število novorojenih zopet povečalo na 20.000, pa to ne spremeni naslednjega dejstva: še vsaj 20 let bodo v Sloveniji na trg dela prihajale generacije, ki bodo za 30 % oziroma za 8.000 (!) oseb manjše od generacij, ki se bodo upokojevale.

V Sloveniji imamo še vedno preko 70.000 registriranih brezposelnih in po analizi Zavoda RS za zaposlovanje okoli 50.000 dejansko brezposelnih - mnogi med njimi so iz različnih razlogov tudi trajno nezaposljivih. V vseh regijah, tudi v tistih z najvišjo brezposelnostjo, delodajalci opozarjajo na vse večje težave pri iskanju novih delavcev. Kljub rasti zaposlovanja tujcev vse več delodajalcev ne najde ustrezno usposobljenih oseb. Zato ne povečujejo več obsega zaposlovanja ali pa selijo del tega v tujino.

Govorimo torej o nevzdržnem trendu, na katerega v tem trenutku ne vplivamo s sistemskimi ukrepi. Ne le da nimamo politik in ukrepov, s katerimi bi dolgoročno vplivali na povišanje rodnosti v Sloveniji, manjka tudi aktivna migracijska politika in ukrepi, s katerimi bi že danes usmerjeno zmanjševali neugodna demografska gibanja. Avstrijske in nemške državne in tudi zasebne agencije imajo, tudi za Slovenijo, predvsem pa za Balkan in vzhodno evropske države posebne programe, kako privabiti mlade na svoj trg dela. Razen Sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji nimamo ne politik ne ukrepov, kako privabiti tujo delovno silo v Slovenijo. Še več, soočamo se z naraščanjem predsodkov do tujcev, postopki za njihovo zaposlovanje pa so predolgi in zapleteni. Zakon o vzpodbujanju investicij je olajšal zaposlovanje tujcev le za podjetja z visoko dodano vrednostjo in inovativna zagonska podjetja. V Sloveniji pa že danes primanjkuje delavcev na vseh stopnjah, vse več tudi v javnem sektorju in storitvenih dejavnostih. Delodajalci najtežje najdejo delavce za delo v proizvodnji, voznike, zidarje, varilce, orodjarje, za delo v turizmu …

Slovenija svojih kadrovskih potreb ne more in ne bo mogla pokrivati z notranjimi demografskimi gibanji. Ne le v gospodarstvu, tudi v javnem sektorju bo primanjkovalo vse več ljudi s potrebnimi kompetencami. Ne Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 ne druge strategije temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti. Še manj pa razpolagamo z analizo problema, predlogi rešitev in konkretnimi ukrepi, ki bodo kratkoročno in dolgoročno zagotovili, da kadrovska vrzel v prihodnosti ne bo zavrla gospodarskega in socialnega razvoja.

Zato apeliramo na predstavnike političnih strank, ki pripravljajo koalicijsko pogodbo, da umestijo to vsebino na vidno mesto. Pometanje problema pod preprogo in njegovo nereševanje bi lahko že v bližnji prihodnosti za Slovenijo predstavljalo zelo resne probleme.

Fotogalerija