Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Minimalna plača že sedaj 41 % višja kot v 2010

Predlog Levice o dvigu minimalne plače v letih 2019 in 2020 ni nov, je pa enako nevaren, kot je bil pred letom dni. Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji ESS pred dobrim tednom. Šokirani smo nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice. Še na zadnji seji (petek, 26. oktobra) smo s strani predsednika Vlade RS prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji. Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 EUR in kjer dela 70.000 zaposlenih.

Majhne plačne razlike niso dobre za razvoj

Slovenija je že sedaj na prvem mestu v Evropski uniji po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plačo. V EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 % povprečne plače, v Sloveniji pa je minimalna plača v razmerju do povprečne plače že sedaj nad 52 %. To podjetjem otežuje vodenje sodobne, spodbudne plačne politike, saj vodi v čedalje večjo uravnilovko. Uravnilovka povzroča nezadovoljstvo v delovnih kolektivih, saj imajo zaposleni občutek, da so vsi podobno plačani, ne glede na delo, ki ga opravljajo.

Čeprav delež prejemnikov minimalne plače vztrajno pada, politika kljub temu, da imamo eno najvišjih minimalnih palač v Evropi, nenehno posega v ta segment. Tako vsak dvig minimalne plače ustvari več zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, saj vključi tudi tiste, ki so bili do tedaj nad njo. Progresivna obdavčenost plač (vsak dodaten evro plače je bolj obdavčen) ta občutek še povečuje. Tako podjetjem preostaja premajhen del plačne mase za variabilno nagrajevanje (v povprečju znaša variabilno nagrajevanje manj kot 3 % mase plač).

Višja minimalna plača = nižja konkurenčnost

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Za tuje in domače vlagatelje v delovno-intenzivnih in nekaterih storitvenih dejavnostih bomo z morebitnim dvigom minimalne plače še manj zanimivi.

Minimalna plača raste precej hitreje od inflacije

Povprečna bruto plača se je od leta 2010 do danes povišala za 11 %, minimalna plača pa 4-krat več (za 41 %). Cene so se v tem obdobju povečale za manj kot 10 %, kar pomeni, da se je kupna moč minimalne plače povečala za 30 %, precej bolj kot pri prejemniku povprečne plače (+1 %). V Sloveniji bi se morali ukvarjati predvsem z vprašanjem, kako dvigovati produktivnost in s tem povprečne plače.

Produktivnost se je že sedaj povečevala pol počasneje od minimalne plače

Produktivnost dela se je od leta 2010 povečala za 20 %, minimalna plača pa še enkrat več. Pri tem ne moremo kar sklepati, da je bila rast produktivnosti najmanj plačanih zaposlenih enaka povprečni rasti produktivnosti. Bolj verjetno je bila rast delovne produktivnosti v nižjih plačnih razredih precej nižja. Tudi v naslednjih dveh letih se produktivnost dela prav gotovo ne bo povečala za 4,5 %. To pomeni, da bodo zaposleni v višjih plačnih razredih ostali na slabšem.

Sprejetje zavez, da se tako v letu 2019 kot v 2020 poveča minimalna plača za 4,5 %, je nevarno, saj je gospodarska situacija v mednarodnem okolju precej negotova. Analitika GZS ocenjuje, da naj bi rast BDP znašala zgolj 1,7 %, brezposelnost pa naj bi se (zlagoma) že začela poviševati. Na GZS ugotavljamo, da trenutna konjunktura v Sloveniji po eni strani vpliva na zviševanje povprečne plače, ki znaša 1.660 EUR, po drugi strani pa na zniževanje števila prejemnikov minimalne plače. Oboje je pozitivno. Vendar so napovedi za leto 2020 precej bolj negotove.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: »Očitno se je Levica s podporo koalicijskih strank odločila, da določenih poklicev, služb in podjetij v Sloveniji ne potrebujemo.«

Fotogalerija