Predstavljen rebalans državnega proračuna prinaša rast odhodkov za 530 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v 2018.

Evropska komisija je že novembra 2018 ugotovila, da bi lahko proračunski načrt Slovenije znatno odstopal od doseganja poti srednjeročno uravnoteženega proračuna. Zato se je naša država znašla v skupini držav, kot so Belgija, Francija in Portugalska. To izhaja predvsem iz bolj optimistične napovedi vladnih služb o gospodarski rasti za leti 2018 in 2019. Za leto 2019 tako vlada ocenjuje 3,7-odstotno rast, Analitika GZS 3,5-odstotno, Evropska komisija pa le 3,3-odstotno rast. Višja vladna projekcija seveda pomeni, da je rebalans proračuna pripravljen na bolj optimistični predpostavki o rasti davčnih prilivov, ki jih država namenja tudi višjim odhodkom.

Manjša rast izvoza ni dobro znamenje za naprej

Fiskalni svet je v svoji objavi 10. januarja jasno zapisal, da se ugodna javnofinančna gibanja nadaljujejo, vendar se nekateri strukturni kazalniki slabšajo. Dejstvo je, da prehajamo v fazo poslovnega cikla, ki ga spremljajo manj ugodna gibanja v izvozu. To narekuje večjo previdnosti pri vodenju fiskalne politike ter sprejem potrebnih ukrepov, ki bodo resno naslovili dolgoročne izzive. Ne smemo pozabiti, da je bil visok presežek državnega proračuna v enajstih mesecih lani v veliki meri posledica enkratnih dejavnikov. Pri pripravi rebalansa za leto 2019 to dejstvo ni bilo upoštevano, zlasti ne pri oblikovanju politik s trajnim vplivom na višino izdatkov. Evropska komisija je tako izpostavila, da je zdajšnji pokojninski sistem dolgoročno nevzdržen.

Današnja nizka raven brezposelnosti ni nujno trajna pridobitev

Slovenska stopnja anketne brezposelnosti je po zadnjih podatkih znašala 5,1 %, kar je 2,8 odstotne točke (oz. 35 %) manj kot v območju evra in je najnižja po letu 2009. Večja zaposlenost in rast plač že nekaj let spodbudno prispevata k rasti potrošnje, kar krepi prilive iz različnih vrst davkov in prispevkov. Ker je ta stopnja nižja od dolgoročnega povprečja (7,9 %), si država težko obeta, da bo raven davčnih prilivov ostala na enako visokih ravneh, kot so danes. Trgovinske vojne, gospodarski nacionalizem, krajšanje vrednostih verig ter veliki strukturni premiki v avtomobilski verigi (elektrifikacija) bodo na srednji rok vplivali na pešanje gospodarske rasti v celotnem območju evra, kar utegne sčasoma vplivati tudi na ponovno povišanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji. Ob tem je treba upoštevati že sedanjo kadrovsko vrzel, ki se bo sčasoma najverjetneje še povečala zaradi neskladja med razpoložljivimi in zahtevanimi bodočimi kompetencami zaposlenih.

Višja stopnja negotovosti v svetovnem gospodarstvu

Stopnja negotovosti se je v zadnjih treh mesecih močno povečala pri naših ključnih trgovinskih partnericah (Nemčija, Francija, Italija), ki sicer še vedno poročajo o gospodarski aktivnosti, ki je nad dolgoletnim povprečjem. Njihov pričakovani poslovni položaj pa se zaradi padca novih naročil precej slabša. Zato ocenjujemo, da napovedan presežek državnega proračuna v letu 2019 (0,3 % BDP) ni zadostno zagotovilo, da javnofinančni primanjkljaj ne bil presegel 3 % v času nižje ali celo negativne gospodarske rasti. Ključna težava so pomanjkljive zakonske podlage, ki onemogočajo učinkovit prihodnji odziv nosilcev javnih financ v primeru izpada načrtovanih javnofinančnih prilivov. Zato se povečuje verjetnost prepoznih in arbitrarnih ukrepov v prihodnosti, ki bi ustvarili negotovo razpoloženje med potrošniki in gospodarstvom. Posledično bi to pomenilo dodatno krčenje domače porabe ter s tem javnofinančnih prilivov. Zujf je vplival na znižanje razpoloženja v domačem gospodarstvu predvsem zato, ker je bil v času sprejetja prepozen in nepredvidljiv. Ne toliko zaradi skromnih varčevalnih ukrepov.